Tyra je ena od najuspešnejših supermanekenk. Foto: EPA
Tyra je ena od najuspešnejših supermanekenk. Foto: EPA
Tyra Banks
Dobila je tudi nagrado za supermodel leta. Foto: Reuters
Tyra v družbi supemanekenk
Gisele, Tyra, Heidi ... - sinonim za supermodele. Foto: EPA
Karel Veliki
Leta 771 je postal frankovski kralj.
Broadway
Tradicionalna Macyjeva parada na zahvalni dan. Foto: EPA
Pogreb generala Franca
Nekdanji španski diktator bi bil danes star 113 let. Foto: EPA
Roosevelt in Churchill
Med 2. svetovno vojno sta se sestala v Kairu.
Letališče Brnik
Letala pristajajo na Brniku že 42 let. Foto: Adria Airways
George Bush starejši
Leta 1992 je v Somalijo poslal 28.000 ameriških vojakov. Foto: EPA

Skupaj z bratom Devinom in starši Donom ter Carolyn je odraščala v Inglewoodu. Obiskovala je katoliško dekliško šolo Brezmadežnega srca v Los Angelesu. Leta 1991 se je vpisala na univerzo Loyola Marymount, ko ji je agencija Elite Model Management ponudila delo kot modelu.



Leta 1997 je dobila nagrado za supermodel leta. Nastopala je tudi v reklamah in modnih stezah za Cover Girl, Swatch, Pepsi, Nike, XOXO, LensCrafters, Tommyja Hilfigerja, Victoria's Secret, Ralpha Laurena, Dolce & Gabbana, Yvesa Saint-Laurenta, Chanel, Escado, Anno Sui, Liz Claiborne in Richarda Tylerja. Banksova se je pojavila tudi na naslovnicah več mednarodnih revij, med njimi Vogua, ELLE, Amice, ELLEgirl, L'Officiel, Harper's Bazaarja, Phota, Cosmopolitana in Sports Illustrateda.

0d leta 2000 je vodila tv-šov America's Next Top Model. Vmes je leta 2004 posnela tudi svoj prvi videospot za pesem Shake Ya Body. Od manekenske kariere se je poslovila na modni stezi revije Victoria's Secret leta 2005. S televizijsko kariero je začela v četrti sezoni Princa z Bel Aira, pozneje se je pojavila tudi v nanizanki Felicity, nastopila pa je tudi v nekaj filmih. Je izvršna producentka, voditeljica in vodja sodnikov v oddaji America's Next Top Model, poleg tega vodi tudi pogovorno oddajo The Tyra Banks Show. Sicer pa je Trya priznala, da trpi za fobijo pred delfini.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 771 je Karel Veliki po smrti svojega brata Karlomana postal frankovski kralj.

Leta 1110 so križarji osvojili Sidon.

Leta 1259 sta francoski kralj Ludvik IX. in angleški kralj Henry III. v Parizu podpisala sporazum. Angleži so se tako umaknili iz celinske Evrope, Francozi pa so nehali podpirati angleške upornike.

Leta 1334 je umrl papež Janez XXII. Njegovo pravo ime je bilo Jacques d'Euse, cerkev pa je vodil iz Avignona.

Leta 1459 je umrl vojvoda Južne Jutlandije Adolf VIII.

Leta 1512 se je rodil španski zgodovinar Jerónimo de Zurita y Castro.

Leta 1619 se je 38 ljudi iz angleške župnije Berkeley izkrcalo v Virginiji, ZDA, in se zahvalilo Bogu. Ta dan velja kot prvi dan zahvalnosti v Ameriki.

Leta 1639 je Jeremiah Horrocks kot prvi z daljnogledom opazoval prehod Venere prek Sončeve ploskve.

Leta 1642 se je rodil francoski kardinal, premier in državnik Armand-Jean du Plessis de Richelieu.

Leta 1679 je umrl angleški filozof Thomas Hobbes.

Leta 1791 je izšla prva številka časopisa The Observer, prvega časopisa na svetu, ki je izhajal ob nedeljah.

Leta 1798 je umrl italijanski naravoslovec Luigi Galvani. Bil je zdravnik, velja pa za izumitelja galvanske tehnike.

Leta 1849 se je rodil indijanski poglavar Oglala Siouxov Crazy Horse (Nori konj).

Leta 1892 se je rodil španski general in diktator v letih 1936 in1975 Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade.

Leta 1908 se je rodil ameriški bakteriolog in Nobelov nagrajenec Alfred Hershey.

Leta 1918 je ameriški predsednik Woodrow Wilson kot prvi predsednik ZDA obiskal tujo državo. Odpotoval je proti francoskemu Brestu.

Leta 1941 sta Poljska in ZSSR podpisala pogodbo o prijateljstvu in vzajemni obrambni pomoči.

Leta 1942 je bila ustanovljena Alžirska država.

Leta 1943 sta se britanski premier Churchill in ameriški predsednik Roosevelt sešla v Kairu.

Leta 1943 se je v severnem delu Črne gore in Sandžaku začela velika nemška ofenziva. Imenovali so jo tudi Kroglasta strela.

Leta 1945 je umrl ameriški genetik Thomas Hunt Morgan, ki je leta 1933 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1947 je začela veljati ustava Ljudske republike Bolgarije. Sestavljena je bila po sovjetskem vzoru.

Leta 1952 je zaradi posledic londonskega smoga umrlo več kot 10.000 ljudi. Takrat je tudi nastala beseda smog, ki je tvorjena iz dveh besed. In sicer smoke in fog – dim in megla.

Leta 1963 je na novo zgrajenem letališču Brnik pri Ljubljani pristalo prvo potniško letalo.

Leta 1969 je bil ubit vodja skupine Črni panterji Fred Hampton. Ustreljen je bil med jutranjo racijo policistov na sedežu skupine v Chicagu. Skupino Črni panterji sta v Oaklandu v Kaliforniji leta 1966 ustanovila Huey P. Newton in Bobby Seale. Prepričani so bili, da lahko samo z nasiljem dosežejo enakopravnost za temnopolte prebivalce ZDA. Poleg njega je 14 policistov, ki je racijo izvedlo, v spanju ubilo še člana skupine Marka Clarka.

Leta 1969 je legendarni jezdec na valovih Greg "Da Bull" Noll zajahal val na severni obali havajskega otoka Oahu, ki je bil visok skoraj 21 metrov. Nollov podvig še vedno velja za rekord.

Leta 1976 se je ameriška igralka Liz Taylor poročila z Johnom Warnerjem. To je bila sedma poroka igralke, ki je zaslovela z vlogami v filmih Kleopatra in Mačka na vroči pločevinasti strehi.

Leta 1977 se je Jean-Bédel Bokassa, predsednik Centralnoafriške republike, okronal za vladarja.

Leta 1977 je bilo ugrabljeno letalo boeing 737 družbe Malaysia Airlines. Letalo so nad ožino Jahore razstrelili. Umrlo je 100 ljudi.

Leta 1982 je Kitajska sprejela še danes veljavno ustavo.

Leta 1989 je bila ustanovljena koalicija Demos.

Leta 1991 so po sedmih letih ujetnišva v Bejrutu izpustili novinarja Terryja Andersona. Slednji je bil zadnji ameriški ujetnik, ki so ga Libanonci zadrževali. Poleg tega je bil tudi najdlje v njihovem ujetništvu.

Leta 1992 je ameriški predsednik George H. W. Bush odredil, da v Somalijo odide 28.000 ameriških vojakov.

Leta 1993 je bil podpisan sporazum med angolsko vlado in uporniki UNITA.

Leta 1994 so bile v samostojni Sloveniji izvedene prve lokalne volitve.

Leta 2001 je umrl malezijski kralj Sultan Salahudin Abdul Aziz Šah ibni Almarhum Sultan Hisamudin Alam Šah Al Haj.