Šest tednov po kapitulaciji Italije se je namreč začela velika nemška ofenziva, ki je zajela tudi Kočevski rog. Vsi oddelki vzhodnega sektorja so morali evakuirati ranjence na postojanko Škrilj.

Do konca ofenzive so bile postojanke prepuščene same sebi in povsem neseznanjene z dogajanji, šele ko je sovražnik zapustil Kočevski rog, so dobile sporočilo, da lahko nadaljujejo delo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 54 je rimskega cesarja Klavdija I. zastrupila njegova žena Agripina. Klavdij je zaradi zastrupitve umrl.

Leta 709 se je rodil japonski vladar Kōnin.

Leta 1307 je francoski kralj Filip Pravični dal zapreti vse templjarje, ki so jih pozneje mučili tako dolgo, da so ti priznali krivoverstvo.

Leta 1566 se je rodil irski politik Richard Boyle, prvi grof Corkški.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1687 je umrl italijanski astronom Geminiano Montanari.

Leta 1696 se je rodil angleški državnik lord John Hervey.

Leta 1706 je umrl etiopski vladar Iyasus Veliki.

Leta 1753 je cesarica Marija Terezija s posebnim patentom naročila popis vsega prebivalstva po starosti, spolu in stanu.

Leta 1775 je ameriški kongres ukazal ustanovitev mornarice, ki se je pozneje preimenovala v mornarico ZDA.

Leta 1781 je izdal takratni avstrijski cesar Jožef II. tako imenovani tolerančni patent, s katerim je dejansko uzakonil svobodo veroizpovedi.

Leta 1792 je bil v Washingtonu položen temeljni kamen za postavitev izvršilne graščine ZDA, od 1818 znane kot Bela hiša.

Leta 1821 se je rodil nemški patolog in politik Rudolf Ludwig Karl Virchow.

Leta 1884 so se narodi dogovorili, da bo Flamsteedu na čast poldnevnik, ki teče skozi Greenwich, imel zemljepisno dolžino nič. John Flamsteed je za izdelavo natančnih kart potreboval observatorij, ki je bil zgrajen pod sponzorstvom Karla II.

Leta 1895 se je rodil slovenski pravnik, politični delavec in leposlovec Makso Šnuderl. Bil je tudi predsednik zakonodajnega odbora zvezne skupščine.

Leta 1925 se je rodila prva ženska premierka Velike Britanije Margaret Hilda Thatcher.

Leta 1939 je nemška podmornica napadla škotsko pristanišče Scapa Flow.

Leta 1942 so člani ljubljanske Varnostno-obveščevalne službe ubili nekdanjega bana Dravske banovine in organizatorja bele garde, Marka Natlačna.

Leta 1943 je italijanska vlada maršala Badoglia napovedala vojno Nemčiji.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila latvijsko prestolnico Rigo.

Leta 1945 je umrl ameriški čokoladni tajkun Milton S. Hershey.

Leta 1946 je Francija sprejela ustavo četrte republike.

Leta 1953 je umrl ruski astronom Sergej Ivanovič Beljavski.

Leta 1970 je FBI aretiral borko za pravice temnopoltih Angelo Davis.

Leta 1972 je letalo Iljušin 62 ruskega Aeroflota strmoglavilo v bližini Moskve. V nesreči je bilo ubitih 176 ljudi.

Leta 1976 je v bolivijskem Santa Cruzu strmoglavil bolivijski boeing 707. V nesreči je umrlo 100 ljudi, od tega jih je 97, večinoma otrok, umrlo na tleh.

Leta 1976 je zdravnik F. A. Murphy prvič naredil mikrograf virusa ebola.

Leta 1977 je palestinska četverica ugrabila Lufthansino letalo, namenjeno v Somalijo, in zahtevala izpustitev enajstih zaprtih pripadnikov Baader-Meinhofa.

Leta 1987 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Walter Brattain.

Leta 1990 je umrl vietnamski general in politik Le Duc Tho, ki je skupaj s Kissingerjem prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1993 so se po desetletjih krvavih spopadov izraelski in palestinski predstavniki sestali v Beli hiši in podpisali sporazum, v katerem so se zavzeli za končanje spopadov in za sožitje na sveti zemlji.