MS Estonia je bil trajekt, namenjen za prevažanje potnikov in avtomobilov, ki so ga zgradili v Nemčiji leta 1979.

Januarja 1993 je trajekt kupilo švedsko-estonsko podjetje EstLine Marine Company, čigar lastnika sta bila estonska vlada in švedsko podjetje Nordström & Thulin.

Prva pot februarja 1993
Na prvo pot se je Estonia odpravila 1. februarja 1993 in je vsak dan plula med glavnima mestoma obeh držav, vse dokler se 28. septembra 1994 v zgodnjih jutranjih urah ni potopila. Bila je na poti iz Talina v Stockholm. Na krovu je bilo takrat 989 ljudi (člani posadke in potniki). Pričakovali so, da bo Estonia prispela v Stockholm okrog 9.30.

Nad Baltikom je bilo slabo vreme, veter je pihal okrog 55 kilometrov na uro, valovi pa so bili visoki od šest do deset metrov. Po nekaterih poročilih naj bi bilo še slabše – veter naj bi pihal celo močneje, valovi pa naj bi bili visoki do 15 metrov. Glavni razlog za potop je bila napaka na ključavnicah na premcu ladje, ki so se zlomile zaradi prevelikih valov.

Ko se je ščitnik, ki je bil priklenjen na premcu, odlomil, je s sabo v vodo potegnil rampo, ki je pokrivala del ladje, kjer so bili parkirani avtomobili. Tako je v trajekt lahko vdrla voda, ki je povzročila destabilizacijo ladje in zaradi česar se je na njej začela odvijati vrsta katastrofalnih dogodkov, ki je privedla do potopa. Kmalu po polnoči se je oglasil prvi alarm.

Poziv na pomoč v finščini
Ob 1.22 so člani posadke izdali mednarodni klic na pomoč, ki pa je bil izdan v finščini, kar je vplivalo na zakasnelo pomoč. Tako je prvi trajekt prišel mimo šele po drugi uri zjutraj, prvi reševalni helikopter pa ob 3.05. s potapljajočega trajekta so rešili 137 ljudi, 852 pa jih je zmrznilo v mrzli vodi. Reševalci so kasneje iz vode potegnili le 95 trupel.

Ostanki potopljenega trajekta ležijo približno 41 kilometrov od finskega otoka Utö na 157 stopinjah. Sicer pa o potopitvi obstaja tudi več teorij zarote, ki pravijo, da naj bi ladjo namenoma potopili, saj naj bi tihotapila dragocene informacije o ruski tehnologiji.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 48. pr. n. št. so v Egiptu ubili Gneja Pompeja Velikega, enega največjih rimskih državnikov in vojskovodij. Gnej Pompej je zatrl znameniti Spartakov upor in osvojil Jeruzalem. Rimski senat ga je izbral za konzula leta 52 pred našim štetjem, oblast pa je izgubil po porazu z Gajem Julijem Cezarjem v bitki pri Farsali. Po porazu se je odpravil v Egipt.

Leta 929 ali 935 je umrl češki knez in mučenik Václav I.

Leta 1605 se je rodil francoski astronom Ismael Bullialdus.

Leta 1790 je umrl avstrijski feldmaršal in mecen Miklas Joszef Esterházy.

Leta 1841 se je rodil francoski socialistični politik Georges-Benjamin Clemenceau, ministrski predsednik Francije v letih 1906-1909 in 1917-1920. Umrl je leta 1929 v Parizu. Med Drafusovo afero je v svojem časopisu L'Oror objavil znano Zolajevo pismo predsedniku francoske republike z naslovom Obtožujem. Veljal je za radikalnega politika. Na mirovnih pogajanjih v Versaillesu leta 1918 je bil podpisnik štirih pogodb.

Leta 1852 se je rodil francoski kemik Henri Moissan, ki je leta 1906 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1859 je umrl nemški geograf Carl Ritter.

Leta 1863 se je rodil portugalski kralj Carlos I.

Leta 1864 je bila na pobudo francoskih in britanskih delavcev na velikem mitingu v Londonu ustanovljena prva internacionala. Internacionale so bila združenja, ki so jih ustanovili, da bi povezali socialistične in komunistične organizacije po vsem svetu. Vodilna oseba prve internacionale je bil Karl Marx.

Leta 1871 se je rodil italijanski maršal in politik Pietro Badoglio.

Leta 1895 je umrl francoski znanstvenik Louis Pasteur, ki je odkril, da je fermentacija biološki proces, ki nastane zaradi glivic. Pasteur je odkril cepivo proti steklini in koleri. Uveljavil se je z raziskavami o optični aktivnosti spojih, spodbil je nauk o praporanjanju.

Utemeljil je pomen mikroorganizmov pri fermentaciji in gnitju, uvedel konzerviranje mleka s kratkotrajnim segrevanje pri 60 do 80 stopinj Celzija. Ta postopek po njem imenujemo pasterizacija. Postavil je temelje moderne mikrobiologije. Leta 1888 je ustanovil znameniti inštitut v Parizu, ki so ga poimenovali prav po njem.

Leta 1915 se je rodila ameriška vohunka Ethel Greenglas Rosenberg.

Leta 1939 je poljska vojska kapitulirala. Tretji rajh in Sovjetska zveza sta podpisala končni sporazum o delitvi Poljske. ZSSR in Estonija pa sta podpisali pakt o vzajemni pomoči.

Leta 1940 je Tajska napadla Indokino.

Leta 1949 je Moskva enostransko razdrla sporazum o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.

Leta 1956 je umrl ameriški letalski konstruktor in industrialec William Edward Boeing.

Leta 1958 je Gvineja glasovala za osamosvojitev od Francije.

Leta 1961 je Sirija izstopila iz Združene arabske republike.

Leta 1970 je v Kairu za posledicami srčnega napada umrl Gamal Abdel Naser, voditelj egiptovske države od leta 1954 in eden izmed ustanoviteljev gibanja neuvrščenih. Bil je glavni pobudnik vojaškega udara, ki so ga v državi izvedli 23. julija 1952, ko so s prestola strmoglavili kralja Faruka I. Dve leti po udaru se je razglasil za predsednika vlade, štiri leta kasneje pa je bil izbran za predsednika Egipta.

Naser je nacionaliziral Sueški prekop, kar je pripeljalo do neuspešnega angleško-francosko-izraelskega napada. Junija 1967 se je neuspešno zapletel v šestdnevno vojno z Izraelom. Bil je tudi eden od pobudnikov gibanja neuvrščenih držav.

Leta 1978 je umrl papež italijanskega rodu Janez Pavel I., s pravim imenom Albino Luciani.

Leta 1979 je umrl kanadski fizik John Herbert Chapman.

Leta 1989 je v izgnanstvu na Havajih umrl filipinski diktator Ferdinand Edralin Marcos, ki je Filipinom vladal skoraj 22 let.

Leta 2000 je umrl kanadski premier Joseph Philippe Pierre Yves Elliott Trudeau.

Leta 2000 je zvezna volilna komisija sporočila končne izide predsedniških volitev v Zvezni republiki Jugoslaviji. V drugi krog volitev sta se uvrstila Slobodan Milošević in Vojislav Koštunica. Člani demokratične opozicije Srbije so bili prepričani, da so izidi volitev ponarejeni.

Po državi so organizirali množične demonstracije, kar je državo spravilo v naslednjih enajstih dneh najhujšo politično krizo, odkar je bil na oblasti Slobodan Milošević.