Med prvim obiskom leta 1996 se je v Sloveniji mudil od 17. do 19. maja in v tem času obiskal vse tri škofije. Leta 1999 je Slovenijo obiskal za en dan in med mašo v Mariboru škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega.

Priljubljeni papež
Karol Wojtyla je postal papež leta 1978. Bil je prvi po 456 letih, ki ni bil Italijan. Katoliško cerkev je vodil skoraj 27 let in kljub bolezni ostal z verniki do zadnjega dne. Na njegov pogreb 8. aprila je v Vatikan prišlo več milijonov vernikov z vsega sveta. Na njegovo željo so ga namesto v sarkofag pokopali v zemljo pod vatikansko baziliko svetega Petra.

Od takrat naprej grob dnevno obišče okoli 20.000 ljudi, medtem ko si je prostor, kjer so pokopani številni njegovi predhodniki, dnevno ogledalo le nekaj sto obiskovalcev. Ti vidijo sicer le ploščo iz belega marmorja, na kateri je v latinščini zapisano papeževo ime in datum njegovega pontifikata: 16. X. 1978-2. IV. 2005.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1590 je bila Anne Danska okronana za škotsko kraljico.

Leta 1630 je Niccolo Zucchi s svojim daljnogledom opazoval pege na Jupitru.

Leta 1642 je Paul Chomedey de Maisonneuve ustanovil naselbino Ville-Marie, današnji Montréal.

Leta 1673 sta Louis Joliet in Jacques Marquette začela raziskovati Misisipi.

Leta 1727 je umrla ruska carica Katarina I.

Leta 1749 se je rodil angleški zdravnik Edward Jenner, ki je začel poskusno cepiti proti črnim kozam.

Leta 1772 je bila ustanovljena newyorška borza.

Leta 1814 so Monaku začeli vladati Avstrijci namesto Francozi.

Leta 1814 je bila sprejeta norveška ustava, ustavna skupščina pa je danskega prestolonaslednika Christiana Frederika izvolila za kralja.

Leta 1821 se je rodil sloviti župnik Sebastian Kneipp, ki je večji del svojega življenja posvetil preverjanju naravnih zdravilnih metod. Po njem se imenuje tudi izmenično prhanje z mrzlo in s toplo vodo.

Leta 1869 je bil v Vižmarjih pri Ljubljani že sedmi, največji slovenski tabor. V ospredju zborovanja je bila zahteva po združeni Sloveniji.

Leta 1886 se je rodil španski kralj Alfonso XIII.

Leta 1890 je v Ljubljani začel delovati vodovod.

Leta 1897 se je rodil norveški kemik in Nobelov nagrajenec Odd Hassel.

Leta 1900 se je rodil iranski verski voditelj in ajatola Ruhola Musavi Homeini.

Leta 1933 sta Vidkun Quisling in Johan Bernhard Hjort ustanovila Nasjonal Samling – nacionalno socialistično stranko Norveške.

Leta 1940 so Nemci zavzeli Bruselj.

Leta 1943 je ameriška vojska začela sodelovati z univerzo Pensilvanija, šolo Moore, da bi ta razvila računalnik ENIAC.

Leta 1950 se je rodil slovenski politik Janez Drnovšek.

Leta 1969 se je rusko plovilo Venera 6 začelo spuščati v Venerino atmosfero. Preden je plovilo uničil pritisk, je na Zemljo poslalo podatke o atmosferi.

Leta 1970 je norveški raziskovalec Thore Heyerdal skupaj še s šestimi tovariši izplul iz maroškega pristanišča Safi proti Ameriki na ladjici Raa 2, narejeni iz papirusa. S svojim podvigom je hotel dokazati, da so Egipčani že pred 5.000 leti s podobnimi ladjami pripluli v Ameriko.

Leta 1971 se je v Buenos Airesu rodila nizozemska princesa Maxima, s polnim imenom Máxima Zorreguieta Cerruti.

Leta 1974 je bilo v Dublinu in Monaghanu v terorističnih napadih ubitih 33 ljudi.

Leta 1980 je general Čun Du Hvan iz Južne Koreje razglasil vojno stanje v državi, da bi tako preprečil demonstracije študentov.

Leta 1983 so se Libanon, Izrael in ZDA strinjali in podpisali sporazum o tem, da se bo Izrael umaknil iz Libanona.

Leta 1987 je USS Stark (FFG-31) zadel izstrelek iz iraškega Miragea. Umrlo je 37 članov posadke, 21 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1987 je umrl švedski ekonomist in Nobelov nagrajenec Gunnar Myrdal.

Leta 1995 je bil po 18-letnem županovanju mestu Pariz Jacques Chirac izvoljen za predsednika države.

Leta 1999 je bil Ehud Barak izvoljen za izraelskega premierja.