Njena starša sta Herbert in Marge Hudson, njeno pravo ime pa je Christie Lee Hudson. Je zaprisežena vegetarijanka. Izobraževala se na šoli Le Lycée Francais de Los Angeles. Po končanem študiju je delala v Parizu.

Leta 1976 je podpisala pogodbo s kozmetično hišo Cover Girl Cosmetics. Manekenka jo je podaljšala kar 20-krat; ta pogodba velja za najdaljši neprekinjeni delovni staž ene manekenke za eno hišo. Potem ko so pri Cover Girl Cosmetiscu prekinili pogodbo s Christie, so jo leta 2005 znova najeli za predstavitev izdelkov za zrelo kožo v vseh tiskanih in televizijskih oglasih, reklamah ter revijah.

Trikrat zapovrstjo se je Christie pojavila na naslovnici revije Sports Illustrated, ko je predstavljala modne kopalke; to je bilo leta 1979, 1980 in 1981. Christie je bila poročena štirikrat. Prvič se je poročila leta 1973 z Jean-Francoisom Allauxom; zakon je trajal do leta 1981. Drugič je dahnila da leta 1985 pevcu Billyju Joelu. Brinkleyjeva je nastopila v več njegovih videospotih. Od njega se je ločila leta 1994. Istega leta se je poročila z Richardom Taubmanom, od katerega se je ločila devet let pozneje.

Njen četrti mož, s katerim je še vedno poročena, je arhitekt Peter Cook. Zvestobo sta si obljubila leta 1996. Manekenka ima tri otroke: hčerko Alexo Ray Joel, rojeno 29. decembra 1985, sina Jacka Parisa Taubmana, rojenega 2. junija 1995, in hčerko Sailor Lee Cook, rojeno 2. julija 1998.

Drugi dogodki na današnji dan …

Leta 962 je bil kralj Oton I. okronan za prvega nemškega cesarja.

Leta 1032 je svetorimski cesar Konrad II. postal burgundski kralj.

Leta 1119 je bil za papeža izvoljen Kalist II. Njegovo pravo ime je bilo Guido, grof Burgundski. Umrl je leta 1124.

Leta 1461 je umrl Valižan Owen Tudor, ustanovitelj angleške kraljevske družine Tudor.

Leta 1502 se je rodil portugalski filozof Damiao de Gois.

Leta 1522 se je rodil italijanski matematik Lodovico Ferrari.

Leta 1536 je španski osvajalec Pedro de Medoza ustanovil današnje glavno mesto Argentine Buenos Aires Santa Maria del Buenos Aires, ki leži v zalivu reke La Plata in ima danes več kot tri milijone prebivalcev. Mesto so Španci pozneje opustili in ga znova naselili leta 1580, leta 1776 pa so izoblikovali podkraljestvo La Plata s prestolnico Buenos Aires. Štirideset let pozneje so podkralja odstavili in Argentina je razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1649 se je rodil Vincenzo Marco Orsini, ki je bil leta 1724 izvoljen za papeža. Takrat je prevzel ime Benedikt XIII. Umrl je leta 1730.

Leta 1653 je uradno nastalo mesto New Amsterdam, ki se je pozneje preimenovalo v New York.

Leta 1709 so pustolovca Alexandra Selkirka rešili s samotnega otoka, kjer je pristal, potem ko se je njegova ladja potopila. Po njegovi zgodbi je Daniel Defoe napisal knjigo Robinson Crusoe.

Leta 1732 je pruski kralj Friderik Viljem I. sprejel 14.000 salzburških protestantov.

Leta 1769 je umrl papež Klemen XIII., s pravim imenom Carlo Rezzonico. Za papeža je bil izvoljen leta 1758. Rodil se je leta 1693.

Leta 1786 se je rodil francoski matematik, astronom in fizik Jacques Philippe Marie Binet.

Leta 1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom, po katerem so priznali notranjo avtonomijo Srbije v okviru beograjskega pašaluka.

Leta 1808 so francoske čete zasedle cerkveno državo, ker se je papež Pij VII. upiral udeležbi pri celinski zapori.

Leta 1812 je Rusija ustanovila svojo kolonijo, katere prebivalci so trgovali s krznom. Kolonija je ležala v bližini kalifornijskega Fort Rossa.

Leta 1848 so Združene države Amerike sklenile z Mehiko premirje v Guadelupu Hidalu; dobile so Novo Mehiko in Zgornjo Kalifornijo, Mehičani pa so se odpovedali Teksasu.

Leta 1848 je v San Francisco prispela prva ladja s kitajskimi priseljenci, ki so v novi deželi iskali bogastvo.

Leta 1852 so na londonski ulici Fleet odprli prvo javno stranišče na svetu.

Leta 1870 so znanstveniki dokazali, da je slavni cardifski velikan izrezljan iz mavca in ni - kot so menili do takrat - ostanek skeleta človeškega okostja.

Leta 1878 je Grčija razglasila vojno proti Turčiji.

Leta 1878 se je rodil francoski industrialec judovskega rodu Andre-Gustave Citroen.

Leta 1880 so v mestu Wabash v ameriški zvezni državi Indiana postavili prve elektrificirane ulične svetilke.

Leta 1899 so na konferenci avstralskega premierja, ki je potekala v Melbournu, odločili, da bodo prestolnico preselili v Canberro, ki leži med Sydneyjem in Melbournom.

Leta 1907 je umrl ruski znanstvenik Dimitrij Ivanovič Mendelejev. Mendelejev je sestavil periodični sistem kemičnih elementov. Dokazal je, da so lastnosti kemičnih elementov odvisne od njihove atomske mase. Napovedal je obstoj nekaterih, šele pozneje odkritih elementov.

Leta 1920 je Estonija podpisala mirovno pogodbo in razglasila neodvisno državo.

Leta 1926 se je rodil nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing. Predsednik je bil od leta 1974 do 1981.

Leta 1935 je v mestu Portage, ameriška zvezna država Wisconsin, Leonard Keeler prvič preizkusil poligraf.

Leta 1943 so se nacisti predali sovjetski vojski pri Stalingradu.

Leta 1945 je bil v partizanski zasedi v Stranicah ubit deželni svetnik in vodja Štajerske domovinske zveze Anton Dorfmeister.

Leta 1945 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški premier Winston Churchill odpotovala na srečanje na Jalto, kjer sta se sešla s sovjetskim voditeljem Josipom Stalinom.

Leta 1962 sta bila Pluton in Neptun v 400 letih prvič poravnana v ravno vrsto.

Leta 1970 je umrl angleški matematik in filozof grof Bertrand Arthur William Russell, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1971 je Idi Amin Dada v Ugandi izvedel državni udar in zrušil Miltona Oboteja; kmalu nato se je polastil mesta predsednika države in vrhovnega poveljnika vojske. Iz države je pobegnil leta 1979, ko je izgubil oblast.

Leta 1972 je bilo v protestu uničeno angleško veleposlaništvo v Dublinu.

Leta 1972 je umrla nemška fizičarka Maria Göppert-Mayer, ki je leta 1963 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1980 je umrl ameriški kemik in Nobelov nagrajenec William Howard Stein.

Leta 1982 je sirska vlada ukazala vojski napad na mesto Hema. Ubitih je bilo več tisoč ljudi.

Leta 1986 so medicinsko sestro Anito Cobby našli mrtvo na travniku v Prospectu, predelu Sydneyja. Bila je oropana, posiljena in umorjena. Pozneje so pet moških - Micheala Murphyja, Garyja Murphyja, Lesa Murphyja, Micheala Murdocha in Johna Traversa - obsodili na dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta.

Leta 1989 so se po devetih letih zadnje ruske čete umaknile iz okupiranega Afganistana.

Leta 1990 je južnoafriški predsednik F. W. de Klerk dovolil uradno delovanje zveze Afriški narodni kongres. De Klerk je obljubil tudi, da bo Nelsona Mandelo izpustil iz zapora.

Leta 1998 se je letalo DC-9-32 zaletelo v goro v bližini filipinskega Cagayana de Oro in strmoglavilo. Umrli so 104 ljudje.