Če imate srečo, lahko v hongkonškem zalivu opazujete tudi razigrano igro rožnatih delfinov.  Menda je za njihovo nenavadno barvo krivo onesnaženje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Cencelj
Če imate srečo, lahko v hongkonškem zalivu opazujete tudi razigrano igro rožnatih delfinov. Menda je za njihovo nenavadno barvo krivo onesnaženje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Cencelj
Hongkonške stolpnice slovijo tudi po svojih samomorilskih rekordih – v mestu naj bi si življenje vzeli od dva do trije ljudje na dan. Foto: EPA
Vse več mladih Hongkonžanov svojo identiteto povezuje s Kitajsko. Foto: MMC RTV SLO
Bil je pobudnik akademije znanosti v Berlinu in velja za utemeljitelja integralnega in diferencialnega računa.
Gottfried Wilhelm Leibniz
Charles Darwin
1. julija 1890 so Nemci Britancem odstopili afriški Zanzibar.
Princesa Diana še več kot desetletje po tragični smrti velja za 'kraljico ljudskih src'. Foto: EPA

je Velika Britanija po 155 letih vrnila Hongkong Kitajski.

V opijski vojni je postal britanska kronska kolonija, od leta 1956 je imel svojo notranjo avtonomijo, po dogovoru pa naj bi še 50 let po izročitvi Kitajski zadržal avtonomijo in kapitalistično gospodarstvo.



Ko se je prvega julija 1997 končala več kot stopetdesetletna britanska kolonialna vladavina v Hongkongu, je mesto postalo posebno administrativno območje (SAR) LR Kitajske. Obdržalo je visoko stopnjo avtonomije, Kitajska je začela odločati le o zunanjih zadevah in obrambi območja.

Hongkong ima po 31. členu Ustave LR Kitajske status SAR, ki mestu omogoča ustavno jamstvo za izvajanje politike "ena država, dva sistema". Hongkonška vlada je zato gospodarsko dokaj svobodna in demokratična. Odkar posebno območje še tesneje sodeluje s Kitajsko, je njegovo gospodarstvo zopet v razcvetu.

Hongkonški pravni sistem je utemeljen na angleškem, ustavni dokument Temeljni zakon, ki ga je sprejel tudi Nacionalni ljudski kongres Ljudske republike Kitajske, pa zagotavlja ohranitev nespremenjenega hongkonškega kapitalističnega sistema in načina življenja najmanj do 30. junija 2047.

Nekdanje ankete so pokazale, da vse več mladih svojo identiteto povezuje s Kitajsko. Pred pridružitvijo se jih je le 16 odstotkov izrekalo za Kitajce, danes jih je že 22 odstotkov.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 69 je Vespazijan postal rimski cesar.

Leta 868 je umrl arabski imam Ali Al Hadi.

Leta 998 je umrl arabski matematik in astronom Abul Vefa.

Leta 1277 je umrl mameluški sultan Egipta in Sirije Al Malik Al Zahir Ruk Al Din Baibars Al Bunduqdari - Baibars.

Leta 1646 se je rodil nemški filozof, matematik, fizik, pravoznanec, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar, diplomat lužiško-srbskega rodu Gottfried Wilhelm Leibniz.

Bil je pobudnik akademije znanosti v Berlinu in velja za utemeljitelja integralnega in diferencialnega računa. Kot filozof je zasnoval racionalistično-idealistično miselno stavbo, ki je poskušala doseči spravo med Descartesovim mahanističnim pojasnjevanjem narave ter metafizičnimi koncepti, med religijo in razumom. Najbolj znan je njegov nauk monadologije. Umrl je leta 1716.

Leta 1782 so ameriški morski roparji napadli Lunenburg v Novi Škotski.

Leta 1848 je celjski tiskar Janez Jeretin začel izdajati Celjske slovenske novine, ki jih je urejal Valentin Konšek. Tednik je bil prvi slovenski politični list in je zastopal radikalno in liberalno smer slovenskega meščanstva.

Leta 1858 so v Linnaean Society prebrali članka Charlesa Darwina in Alfreda Russla Wallaca o evoluciji.

Leta 1860 je umrl Charles Goodyear, ameriški izumitelj avtomobilskih pnevmatik znamke Goodyear.

Leta 1863 se je začela bitka pri Gettysburgu.

Leta 1867 je z začetkom veljavnosti britanskega zakona o Severni Ameriki začela obstajati Kanadska konfederacija.

Leta 1870 je začelo delovati ameriško pravosodno ministrstvo.

Leta 1873 se je Otok princa Edvarda pridružil Kanadski konfederaciji.

Leta 1878 je bila ustanovljena Prizrenska liga, ki je izpostavila vprašanje državnosti Albancev.

Leta 1881 je bil med mestoma St. Stephenom (Novi Brunswick, Kanada) in Calaisom (Francija) vzpostavljen prvi mednarodni telefonski klic.

Leta 1884 je umrl škotsko-ameriški detektiv Allan Pinkerton, ki je ustanovil Pinkertonovo agencijo.

Leta 1885 so ZDA preklicale sporazum o recipročnosti in ribištvu s Kanado.

Leta 1890 sta Nemčija in Velika Britanija sklenili sporazum o Zanzibarju, Nemčija je v zameno za Helgoland Veliki Britaniji odstopila Zanzibar in kraljestvo Buganda.

Leta 1900 je bil pri Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru opravljen prvi polet zrakoplova grofa Zeppelina, ki so ga poimenovali cepelin.

Leta 1906 se je rodila ameriška kozmetičarka in vodja kozmetičnega imperija madžarsko-judovskega rodu Josephine Esther Mentzer, bolj znana kot Estée Lauder.

Leta 1916 se je začela ena najhujših bitk v prvi svetovni vojni, bitka na reki Somme.

Leta 1923 je kanadski parlament prekinil priseljevanje iz Kitajske.

Leta 1942 so nemško-italijanske enote prodrle do El Alameina.

Leta 1960 je Somalija postala neodvisna država.

Leta 1961 se je v Sandringhamu rodila prva žena angleškega prestolonaslednika, lady Diana Frances Spencer, nato Diana Frances Mountbatten Windsor. "Kraljica ljudskih src" je umrla v prometni nesreči 31. avgusta 1997.

Leta 1962 je Ruanda postala neodvisna država.

Leta 1962 je Burundi postal neodvisna država.

Leta 1963 so v Združenih državah Amerike začeli uporabljati poštne številke.

Leta 1966 je Francija izstopila iz vojaškega poveljstva Nata, to se je zgodilo, ko je francoski general in državnik Charles Andre Joseph Marie de Gaulle zaprl vse baze Nata v državi.

Leta 1966 je na Brionih potekala znamenita četrta seja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije na kateri so obsodili delovanje nekaterih varnostih organov z Aleksandrom Rankovićem na čelu. Aleksander Ranković je po vojni opravljal številne izredno pomembne funkcije, bil notranji minister Federativne ljudske republike Jugoslavije in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Zaradi etatizma in birokratizma je bil na Brionskem plenumu razrešen vseh funkcij.

Leta 1968 je bil v Ženevi podpisan sporazum o neširjenju jedrskega orožja.

Leta 1972 so bili v Frankfurtu aretirani teroristi Frakcije Rdeče armade Andreas Baader, Jan-Carl Raspe in Holger Meins.

Leta 1974 je umrl argentinski predsednik Juan Domingo Perón Sosa.

Leta 1980 je pesem O Canada tudi uradno postala kanadska državna himna.

Leta 1991 je bil uradno razpuščen Varšavski pakt.

Leta 1996 je bila dokončana različica 1.0 grafičnega formata PNG.

Leta 2002 je v trku dveh letal nad južno Nemčijo življenje izgubilo 71 ljudi, večinoma baškirskih otrok, ki so bili na izletu.

Leta 2004 se je vesoljsko plovilo Cassini Huygens vtirilo v tirnico okoli Saturna.