Odraščal je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo, klasično gimnazijo in univerzo, na kateri je 1956 diplomiral iz slovenskega jezika z literaturo ter iz primerjalne književnosti. Po vojaščini se je zaposlil kot lektor, dramaturg in kot vodja lutkovnega oddelka pri podjetju Triglav film, kjer je ostal sedem let.

Zaposlen je bil pri RTV Ljubljana, sprva kot urednik in nato kot dramaturg dramskega oddelka televizije, po desetih letih pa je za tri leta prestopil v prevajalski oddelek iste ustanove. Leta 1979 je postal vodja programa knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, kjer se je leta 1990 upokojil.

Junija 1983 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 23. aprila 1987 pa za rednega.

Od izvirne poezije je najprej izdal Pesmi štirih, 1953, v soavtorstvu s Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Kajetanom Kovičem; zatem so sledile njegove samostojne zbirke: "Prva jesen", 1955; Časopisni stihi, 1960; Bela pravljica, 1963; Semafori mladosti (izdatno pomnožen izbor), 1963, ponatis 1965; Srednjeveške balade, 1973; Pod kužnim znamenjem, 1977, dotis 1978; Srednjeveške pridige in balade, 1990.

Drugi dogodki na današnji dan ...
Viktorija bila okronana za kraljico Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske 20. junija 1837, 1. januarja 1877 pa je postala še cesarica Indije. Njena vladavina je trajala več kot 63 let, kar je dlje, kot je vladal kateri koli angleški kralj.

Obdobje Viktorijine vladavine je bilo zaznamovano z veliko širitvijo britanskega imperija. Njeno obdobje, imenovano tudi viktorijanska doba, je predstavljalo vrh industrijske revolucije, velike socialne, ekonomske in tehnološke spremembe.

Viktorija je bila zadnja kraljica iz vladarske dinastije Hanoveranov, saj se je z njeno poroko s princem Albertom spremenil tudi njen priimek. Njen sin Edvard VII., ki jo je nasledil na prestolu, je bil tako pripadnik družine Saxe Coburg Gotha.

Leta 1440 se je rodil ruski car Ivan III.

Leta 1561 se je rodil angleški filozof in državnik Francis Bacon.

Leta 1666 je umrl indijski mogul Šah Džahan.

Leta 1750 je umrl bavarski politik Franz Xaver Josef von Unertl.

Leta 1767 je umrl nemški mineralog in geolog Johann Gottlob Lehmann.

Leta 1775 se je rodil francoski fizik in matematik Andre-Marie Amperre, ki je začetnik elektrodinamike, po njem pa se imenuje enota za merjenje jakosti električnega toka. Umrl je leta 1836.

Leta 1824 so Ašanti premagali Angleže na Zlati obali.

Leta 1840 je umrl nemški antropolog in fiziolog Johann Friedrich Blumenbach.

Leta 1840 so angleški kolonisti prispeli na Novo Zelandijo.

Leta 1863 se je zgodila januarska vstaja na Poljskem, v Litvi in Belorusiji. Cilja vstaje sta bila obnovitev poljsko-litovsko-rutenijske zveze in preprečitev ruske okupacije.

Leta 1899 so se voditelji šestih avstralskih kolonij zbrali v Melbournu, da bi razpravljali o konfederaciji med kolonijami.

Leta 1901 je umrla od javnosti umaknjena britanska kraljica Viktorija, ki je vladala skoraj 64 let. Rodila se je 24. maja 1819 kot hčerka vojvode Kenta in Strathearna in princese Viktorije Saxe Coburg Saalfeld.

Leta 1905 so ruske cesarske čete na "krvavo nedeljo" ubile 500 ljudi.

Leta 1908 se je rodil ruski fizik in Nobelov nagrajenec Lev Davidovič Landau.

Leta 1909 se je rodil burmanski politik in sekretar Organizacije združenih narodov U Thant.

Leta 1911 se je rodil avstrijski politik Bruno Kreisky, eden najpomembnejših voditeljev evropske socialne demokracije.

Leta 1922 je umrl danski politik, mirovnik in prejemnik Nobelove nagrade za mir Fredrik Bajer.

Leta 1922 je umrl papež Benedikt XV. Rodil se je leta 1854 kot Giacomo della Chiesa, za papeža pa je bil izvoljen leta 1914.

Leta 1930 se je začela londonska konferenca o pomorskem razoroževanju.

Leta 1937 se je rodil nikaragovski upornik Eden Pastora Gomez.

Leta 1940 je Vatikan obsodil nemška dejanja na Poljskem.

Leta 1944 se je začelo angloameriško izkrcanje pri Anziu, Italija.

Leta 1947 je bil za francoskega premierja izbran Paul Ramadier.

Leta 1952 so prvič poletela potniška reaktivna letala znamke boac comet.

Leta 1957 se je Izrael umaknil iz polotoka Sinaj.

Leta 1957 so v Waterburyju, ameriška zvezna država Connecticut, ujeli “norega bombaša” Georgea P. Meteskyja. Obtožen je bil, da je podtaknil več kot 30 bomb.

Leta 1962 je Organizacija ameriških držav suspendirala članstvo Kube.

Leta 1964 so v Mumbaju izmerili najnižjo temperaturo v tem mestu - 7,4 stopinje Celzija.

Leta 1972 so se Danska, Velika Britanija in Irska pridružile Evropski skupnosti.

Leta 1973 je nad nigerijskim letališčem Kano eksplodiralo letalo boeing 707. Umrlo je 176 ljudi.

1973 je umrl 36. ameriški predsednik Lyndon B. Johnson, ki so ga velikokrat imenovali le LBJ.

Leta 1980 so v Moskvi aretirali in zaprli sovjetskega jedrskega fizika Andreja Saharova, Nobelovega nagrajenca za mir leta 1975, ustanovitelja odbora za uveljavitev človekovih pravic v SZ-ju, in ga pregnali v Gorki.

Leta 1987 je ameriški politik iz Pensilvanije R. Budd Dwyer na nacionalni televiziji naredil samomor.

Leta 1990 je bil Robert Tappan Morris mlajši obsojen za razpošiljanje računalniškega virusa, ki je napadel več računalnikov leta 1988.

Leta 1992 so uporniške sile zavzele narodni radio Zaira in zahtevale odstop vlade.

Leta 1992 je dr. Roberta Bondar postala prva Kanadčanka v vesolju.

Leta 2005 je umrl zadnji italijanski veteran iz prve svetovne vojne Carlo Orelli.

Leta 2004 je umrl Rudi Šeligo, slovenski pisatelj in politik. Rodil se je leta 1935.