Rodil se je 8. septembra 1960 v Italiji staršema Fernandi in Giancarlu Casiraghiju.
Sam sebe je nekoč Stefano opisal za rojenega poslovneža, ukvarjal pa se je z raznimi posli, med drugim tudi izvažanjem športnih oblačil, gradbeništvom in investicijami. V lasti je imel več garažnih hiš, izposojevalnic avtomobilov, restavracij, butikov, pristajališča za helikopterje, apartmajskih stavb, tovarn in prodajaln spominkov.
Njegovi posli so segali v Severno Afriko, na Bližnji vzhod, v Rim, Milano, Pariz in New York. 29. decembra 1983 se je Stefano poročil s princeso Caroline. Njen oče, knez Rainier, ni bil najbolj zadovoljen s hčerkino izbiro. Tudi časopisi so ga imenovali za Carolinino igračko, a je na presenečenje vseh kmalu postal Rainierjeva desna roka in zelo pomemben mož v Monaku. Paru so se v zakonu rodili trije otroci: Andrea Casiraghi, rojen 8. junija 1984, Charlotte Casiraghi, rojena 3. avgusta 1986, in Pierre Casiraghi, rojen 5. septembra 1987.
Stefano Casiraghi je umrl v nesreči z dirkalnimi čolni, medtem ko je branil naslov svetovnega prvaka. Zaradi visokih valov se je njegov čoln prevrnil, Stefano pa nesreče ni preživel. Le nekaj tednov pred tem je Stefano za las ubežal smrti, ko je njegov čoln eksplodiral pred obalo Guernseyja. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka se je Stefano nameraval upokojiti od dirkanja.
Stefana so pokopali v monaški kapelici Chapelle de la Paix, v kateri je pokopan tudi Carolinin dedek, monaški knez Pierre.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 2333 pr. n. št. je bilo ustanovljeno kraljestvo Koreja.
Leta 42 pr. n. št. sta se v prvi bitki pri Filipi spopadla Mark Antonij in Oktavijan na eni strani, na drugi pa Brut in Kasij. Bitka se je končala neodločeno.
Leta 1226 je umrl sveti Frančišek Asiški.
Leta 1568 je umrla Elizabeta Valoiška, žena kralja Filipa II. Španskega.
Leta 1574 so ustanovili prvo nizozemsko univerzo.
Leta 1712 je montroški vojvoda izdal odlok o aretaciji Roba Roya MacGregorja.
Leta 1739 je bil podpisan sporazum med Rusijo in Turčijo. S tem je bila tudi uradno končana vojna med obema državama, ki je trajala od leta 1736.
Leta 1778 je britanski kapitan James Cook pristal na obalah Aljaske.
Leta 1789 je današnji dan ameriški predsednik George Washington razglasil za prvi dan zahvalnosti.
Leta 1797 se je rodil Leopold II., veliki vojvoda Toskane.
Leta 1863 je ameriški predsednik Abraham Lincoln razglasil, da bo od tega leta naprej zahvalni dan zadnji četrtek v novembru.
Leta 1889 je bila v Ljubljani ustanovljena Mestna hranilnica ljubljanska.
Leta 1918 sta Nemčija in Avstrija ZDA zaprosili za premirje.
Leta 1918 je Boris III. postal kralj Bolgarije.
Leta 1919 se je rodil ameriški ekonomist James M. Buchanan.
Leta 1923 se je rodil dominikanski politik Edward Oliver LeBlanc.
Leta 1929 je bil na seji ministrskega sveta Kraljevine SHS sprejet zakon o novem imenu kraljevine. Nastala je Kraljevina Jugoslavija.
Leta 1932 je Irak dosegel neodvisnost in postal član Društva narodov.
Leta 1932 je v Heidelbergu umrl nemški astronom Max Franz Joseph Cornelius Wolf. Rodil se je 21. julija 1863 v Heidelbergu.
Leta 1939 so ZDA razglasile nevtralnost v drugi svetovni vojni.
Leta 1940 so v Londonu Belgijci vzpostavili svojo vlado v izgnanstvu.
Leta 1942 so Nemci uspešno izstrelili raketo A4 iz Peeneümndeja v Nemčiji. Ta raketa je bila prvi človeški izdelek, ki je poletel v vesolje.
Leta 1952 je Velika Britanija uspešno testirala jedrsko orožje.
Leta 1962 so Združene države Amerike pričele pomorsko blokado Kube. Kriza na Kubi se je začela, potem ko je Sovjetska zveza na Kubi namestila rakete z jedrskimi naboji. Z njimi naj bi Kubo obvarovali pred ameriškim napadom.
Leta 1962 je iz Cape Canaverala v vesolje poletel Mercury 8. Na njem je bil vesoljec Wally Schirra. Polet je trajal devet ur.
Leta 1981 se je po sedmih mesecih končala gladovna stavka pripadnikov Irske republikanske armade v zaporu Maze v Belfastu. Med stavko je umrlo deset zapornikov.
Leta 1990 je kot samostojna država nehala obstajati Nemška demokratična republika. Priključila se je Zvezni republiki Nemčiji.
Leta 1993 je bilo v bitki pri Mogadišu v Somaliji ubitih 18 ameriških vojakov in okrog 2000 Somalcev, medtem ko so vojaki poskušali zajeti pripadnike organizacije diktatorja Mohameda Farrah Aidida.
Leta 1995 so člani porote odločili, da O. J. Simpson ni kriv umora svoje žene in njenega ljubimca.
Leta 2004 so v Sloveniji potekale četrte parlamentarne volitve.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje