Sveti Ciril in Metod sta bila grška misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala posebno pisavo glagolico, ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana cirilica (na vzhodu) oziroma latinica (na zahodu). Ciril in Metod veljata za apostola Slovanov in sozavetnika Evrope.

God svetih bratov Cirila in Metoda je 5. julija (ponekod, zlasti v neslovanskih deželah, 14. februarja) po katoliškem koledarju oziroma 11. maja po pravoslavnem koledarju (24. maja v tistih Cerkvah, kjer uporabljajo še stari julijanski koledar). Metoda se ponekod spominjajo tudi na obletnico smrti 6. aprila. Papež Janez Pavel II. je leta 1980 Cirila in Metoda imenoval za sozavetnika Evrope. Po Cirilu in Metodu se imenujeta dve gori na Južnih Šetlandskih otokih (blizu Antarktike). Po ustnem izročilu naj bi blizu kraja Mala Nedelja Ciril in Metod nove vernike krstila v potoku.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 648 pr. n. št. so stari Grki prvič opisali Sončev mrk.

Leta 1199 je umrl angleški kralj Rihard I. Levjesrčni.

Leta 1320 so Škoti v Arbroathu podpisali deklaracijo o neodvisnosti.

Leta 1327 je Francesco Petrarca v avignonski cerkvi sv. Klare prvič srečal Lauro.

Leta 1490 je umrl madžarski kralj Matija Korvin.

Leta 1652 je nizozemski mornar Jan van Riebeeck ustanovil kamp Dobrega upanja, v katerem so si lahko ladje kupile zaloge. Kasneje se je kamp razvil in nastalo je mesto Cape Town.

Leta 1667 je močan potres uničil dobršen del Dubrovnika.

Leta 1782 je Rama I. nasledil tajskega kralja Taksina, ki so ga s položaja odstranili s pomočjo državnega udara.

Leta 1805 je umrl avstrijski inženir, arhitekt, profesor, general jezuitskega reda slovenskega rodu Gabrijel Gruber.

Leta 1830 je v New Yorku Joseph Smith ustanovil mormonsko cerkev.

Leta 1838 je umrl brazilski politik in geolog José Bonifácio de Andrade e Silva.

Leta 1841 je John Tyler prisegel kot 10. predsednik ZDA.

Leta 1866 se je rodil ameriški razbojnik Butch Cassidy.

Leta 1869 je bil vložen patent za celulojd.

Leta 1886 je nastalo mesto Vancouver.

Leta 1890 se je rodil nizozemski letalski konstruktor in pilot Anton Herman Gerard »Anthony« Fokker.

Leta 1895 so aretirali pisatelja Oscarja Wilda.

Leta 1903 se je v Kišinjovu začelo preganjanje Judov. Več deset tisoč jih je pobegnilo in poiskalo zavetje v Izraelu.

Leta 1909 je ameriški raziskovalec Robert Peary po dolgem potovanju prišel na severni pol. Šele desetletja po njegovi smrti so ugotovili, da je cilj zgrešil za nekaj kilometrov.

Leta 1911 se je rodil nemški biokemik in Nobelov nagrajenec za kemijo iz leta 1964 Feodor Felix Konrad Lynen.

Leta 1917 so ZDA začele sodelovati v bitkah v prvi svetovni vojni.

Leta 1920 se je rodil švicarsko-ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Edmond H. Fischer.

Leta 1928 se je rodil ameriški genetik in nobelovec James D. Watson.

Leta 1936 je tornado prizadel mesti Tupelo in Gainesville v ameriški zvezni državi Georgia. V tornadu so umrli 203 ljudje.

Leta 1941 so nemški vojaki brez vojne napovedi napadli Beograd in ga porušili. S tem se je začela okupacija Jugoslavije.

Leta 1941 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, politično predstavništvo Slovencev.

Leta 1941 je Nemčija napadla kraljevino Jugoslavijo in Grčijo.

Leta 1949 se je rodil nemški fizik in nobelovec Horst Ludwig Störmer.

Leta 1961 je umrl belgijski mikrobiolog, ki je leta 1919 prejel Nobelovo nagrado, Jules Jean Baptiste Vincent Bordet.

Leta 1970 so neznanci na kalifornijski avtocesti ubili štiri policiste. To velja za enega največjih napadov na policiste v ZDA.

Leta 1993 se je zgodila jedrska nesreča v elektrarni Tomsk 7.

Leta 1994 je bilo nad Ruando sestreljeno letalo s predsednikoma Ruande, Juvenalom Habyarimanom, in Burundija, Cyprienom Ntaryamiro. Pripadniki plemena Hutu so za sestrelitev obtožili Tutsije in v nekaj urah je izbruhnila državljanska vojna, v kateri je bilo ubitih skoraj milijon ljudi.

Leta 1998 so Pakistanci testirali rakete srednjega dosega, ki so bile tako močne, da so dosegle Indijo.

Leta 2000 je umrl tunizijski predsednik Habib Bourguiba.

Leta 2005 je umrl monaški knez Rainier III., s celotnim imenom Rainier Louis Henri Maxence Bertrand Grimaldi.

Rojen je bil 31. maja 1923 in je bil skoraj 56 let vladar kneževine Monako. Rainier je bil edini sin monaškega princa Pierra in njegove žene, princese Charlotte. Njegov oče je bil pol Francoz, pol pa Španec, mati pa je bila naslednica monaškega prestola. Imel je eno sestro, princeso Antoinette..

Knez je bil prav tako neposredni naslednik Stéphanie de Beauharnais, posvojenke Napoleona Bonaparteja. Rainier je kot mladenič najprej študiral na kolidžu Summerfield v angleškem mestu St. Leonards-on-Sea, pozneje pa v Stowu.

Nato se je šolal na Inštitutu Le Rosey v Rolle in Gstaad v Švici. Univerzitetno izobrazbo si je pridobil na univerzi v Montpellieru, kjer je diplomiral iz naravoslovja. Nazadnje je obiskoval še Inštitut d'études politiques de Paris.

Med drugo svetovno vojno je služil v vojski in se bojeval proti Nemcem. 9. maja 1949 je po očetovi smrti postal monaški knez, saj se je njegova mati odpovedala prestolu v korist sina.

V letih 1940–1950 je živel skupaj s francosko igralko Gisele Pascal, nato pa sta se razšla, ker ona menda ni mogla imeti otrok. 19. aprila 1956 se je poročil z oskarjevko Grace Kelly, s katero je imel tri otroke: Caroline Louise Marguerite (23. januar 1957), Alberta II. (14. marec 1958) in Stéphanie Marie Elisabeth (1. februar 1965).

Rainier je bil zaslužen za prenovo monaške ustave in gospodarski razvoj države, ki jepod njegovo dolgoletno vladavino postala evropska prestolnica iger na srečo. Po dolgi bolezni, leta pred svojo smrtjo je imel hude težave s srcem, je umrl 6. aprila 2005, nasledil pa ga je sin Albert II. Rainierja III. so pokopali 15. aprila zraven njegove žene, princese Grace v katedrali svetega Nikolaja v Monaku, kjer se je par tudi poročil.