Z njim so v organizaciji želeli zbuditi zavest o vlogi intelektualne lastnine v vsakdanjem življenju in počastiti prispevek inovatorjev ter umetnikov k razvoju družbe povsod po svetu.

Za 26. april so se odločili, saj je leta 1970 začela veljati konvencija, s katero je bila ustanovljena Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Od leta 2001 vsako leto ta dan povežejo z neko temo in s sporočilom. Leta 2001 je bilo sporočilo 26. aprila Ustanavljanje prihodnosti že danes, leta 2002 je bilo sporočilo Opogumite ustvarjalnost, leta 2003 Naj postane intelektualna lastnina vaš posel, leta 2004 pa se je ponovilo geslo iz leta 2002. Leta 2005 je bilo geslo svetovnega dneva intelektualne lastnine Misli, predstavljaj si in ustvari, leta 2009 pa Vse se začne z idejo.

Intelektualno lastnino lahko po zakonu zaščitimo na več načinov: z avtorskimi pravicami, s patenti, tovarniškimi zaščitnimi znaki, z industrijskimi oblikovalskimi pravicami in zaupnimi informacijami.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 121 se je v Španiji rodil Mark Avrelij. Od leta 161 je vladal skupaj z Verom, po njegovi smrti pa je vladal sam.

Leta 1478 je bil ubit firenški vladar Giuliano di Piero de' Medici.

Leta 1573 se je rodila Marie de' Medici, žena francoskega kralja Henrika IV.

Leta 1648 se je rodil portugalski kralj Peter II.

Leta 1865 je ameriška konjenica ujela morilca ameriškega predsednika Lincolna Johna Wilkesa Bootha v nekem skednju v Virginii. Bootha je ubil vojak Boston Corbett.

Leta 1879 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec Owen Willams Richardson.

Leta 1894 se je rodil Rudolf Hess, eden najtesnejših Hitlerjevih sodelavcev. Na nürnberškem procesu je bil zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov obsojen na dosmrtno ječo. 17. 8. 1987 se je obesil.

Leta 1925 je Paul von Hindenburg premagal Wilhelma Marxa v drugem krogu predsedniških volitev v Nemčiji. Tako je Hindenburg postal prvi neposredno izvoljeni predsednik nemškega rajha.

Leta 1932 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Michael Smith.

Leta 1933 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Arno Allan Penzias.

Leta 1933 je bil ustanovljen gestapo, tajna policija nacistične Nemčije.

Leta 1937 je petdeset pripadnikov nemške legije Kondor, ki so se med špansko državljansko vojno bojevali na Francovi strani, bombardiralo baskovsko mestece Guernico.

Leta 1940 je umrl nemški kemik in izumitelj tehničnega postopka za pridobivanje amoniaka Carl Bosch. Leta 1931 je dobil Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1941 je Adolf Hitler obiskal Maribor in ukazal, naj z vsemi sredstvi naredijo Štajersko nemško.

Leta 1942 se je v rudniku Honkeiko v Mandžuriji zgodila najhujša rudniška nesreča v zgodovini. V eksploziji je umrlo 1.549 rudarjev.

Leta 1954 se je začela ženevska konferenca, na kateri so poskušali znova spraviti Indokino s Korejo.

Leta 1962 je Nasino vesoljsko plovilo Ranger 4 treščilo v Luno.

Leta 1964 je z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja nastala republika Tanzanija.

Leta 1969 je umrl Morihei Uešiba, japonski mojster borilnih veščin in ustanovitelj aikida.

Leta 1978 je začela redno obratovati termoelektrarna Šoštanj IV.

Leta 1986 se je v elektrarni Černobil 4 v Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča doslej. Glavna vzroka sta bila nevarna konstrukcija reaktorja in slaba varnost. Evakuirali so približno 120.000 prebivalcev 30 km okrog elektrarne. Pri odpravljanju posledic nesreče je sodelovalo okrog 600.000 ljudi. Ostanke reaktorja so obdali s posebno zgradbo – sarkofagom. Nesreča je zahtevala 31 žrtev, veliko ljudi pa je zbolelo.

Leta 1994 so bile prve demokratične volitve v Južnoafriški republiki. Volitev se je udeležilo več kot 22 milijonov Južnoafričanov, med katerimi je velika večina izvolila nasprotnika apartheida Nelsona Mandelo.

Leta 1994 je kitajski airbus A-300-600R padel na japonsko letališče v Nagoji. Umrlo je 264 ljudi.

Leta 2002 je 19-letni Robert Steinhäuser na svoji šoli v Erfurtu v Nemčiji ubil 17 ljudi.

Leta 2005 je Sirija po 29-letni okupaciji juga Libanona umaknila 14.000 svojih vojakov iz tega območja.