je angleška čezoceanska ladja RMS Titanic na svojem prvem potovanju prek severnega Atlantika trčila v ledeno goro.
Lastnica ladje je bila družba White Star Line, zgradili pa so jo v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu. Ladjo so zgradili zaradi tekmovanja z drugima dvema potniškima ladjama – Lusitanio in Mauretanio.

Titanik je bil druga od treh sestrskih ladij, prva je bila Olympic, tretja pa Britannic (originalno ime je bilo Gigantic). Ladje so imele status najbolj razkošnih in največjih na svetu v tistem času.

Ob času gradnje je bil Titanik največji parnik na svetu, potonil pa je med svojim prvim potovanjem čez Atlantik v nedeljo, 14. aprila 1912. Tega dne je ob 23.40 (po ladijskem času) trčil v ledeno goro, dve uri in štirideset minut pozneje pa je potonil. V ledeno mrzli vodi je umrlo 1.517 ljudi, na ladji pa je bilo ob izplutju 2.223 potnikov. Rešilo se je največ žensk in otrok oziroma 706 potnikov.

Ob gradnji so verjeli, da se ladja ne more potopiti, saj so za gradnjo uporabili najnaprednejšo tehnologijo. Gradnjo Titanika so začeli 31. marca 1909, trup je bil narejen 31. maja 1911, opremljanje ladje pa je bilo končano 31. marca naslednje leto.

Titanik je bil dolg 269 metrov, širok 28 metov, težek 46.328 ton, višina ladje od morske gladine do palube pa je bila 18 metrov. Njegova največja hitrost je bila 43 kilometrov na uro oziroma 23 vozlov. Imela je štiri 19-metrske dimnike, od katerih pa en ni deloval, ampak so ga ladji dodali, da bi delovala bolj impresivno.

Največ je lahko sprejela 3.547 potnikov in članov posadke. Poleg potnikov pa je bila namenjena za prevažanje pošte. Bila je prva ladja, ki je imela na krovu bazen, telovadnico, turško kopel, knjižnico in igrišče za skvoš.

Sobe v prvem razredu so bile zelo okrašene, pohištvo je bilo ročno izdelano in ornamentirano, vse so bile oblite z dragocenim lesom. Trup ladje je bil razdeljen v 16 vodotesnih prekatov.

Kapitan ladje je bil Edward J. Smith, ko pa je ladja odplula na svojo prvo in edino pot, je bilo potovanje prestavljeno za eno uro zaradi nesrečnega dogodka, saj bi ladja New York, ki je bila privezana le nekaj metrov stran, skoraj trčila ob Titanik.

V prvem razredu so med drugim potovali milijonar John Jacob Astor in njegova žena Madeleine Force Astor, industrialec Benjamin Guggenheim, lastnik verige trgovin Macy Isidor Straus z ženo Ido, milijonarka Margaret "Molly" Brown, sir Cosmo Duff Gordon z ženo Lady Lucille Duff Gordon, George Elkins Widener z ženo Eleanor, John Borland Thayer, njegova žena Marian in 17-letni sin Jack, novinar William Thomas Stead, rotheška grofica, pomočnik ameriškega predsednika Archibald Butt, pisateljica Helen Churchill Candee, pisatelj Jacques Futrelle, njegova žena May in njuni prijatelji, broadwayska producenta Henry in Irene Harris, igralka v nemih filmih Dorothy Gibson … V prvem razredu je potoval tudi direktor White Star Lina J. Bruce Ismay, čigar ideja je bila ladja Titanik, in graditelj ladje Thomas Andrews.

Ladjo je ekipa našla na globini 3.800 metrov jugovzhodno od Nove Funlandije. Odkrili so, da se je ladja prelomila na dva dela, deli ladje, pohištvo, jedilni pribor in osebni predmeti potnikov pa so bili raztreseni več kot 2,6 kvadratnega kilometra okrog razbitin. Od leta 1994, ko je lastništvo nad razbitinami dobila družba RMS Titanic Inc., je bilo na površje prinesenih že več kot 6.000 artefaktov. Morje in mikroorganizmi pa naj bi v prihodnjih petdesetih letih ladjo popolnoma razgradili.

O ladji (dejstvih in mitih, povezanih s Titanikom) je bilo napisano več knjig, muzikalov, posnetih več nanizank in filmov, med njimi: Saved From the Titanic (1912), In Nacht und Eis (1912), Atlantic (1929), Titanic (1943), Titanic (1953), A Night to Remember (1958) , S.O.S. Titanic, (1979), Raise the Titanic! (1980), miniserija Titanic (1996) in nazadnje film Jamesa Camerona Titanic (1997), ki je prejel enajst oskarjev. Obstajajo tudi računalniške igrice o Titaniku, TV-šovi, parodije ...

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1028 je bil Henrik III. izvoljen za germanskega kralja.

Leta 1471 so v Angliji v bitki pri Barnetu yorški vojaki pod vodstvom Edvarda IV. premagali lancastrovo vojsko, ki jo je vodil Warwick. Grof Warwick je bil ubit, Edvard IV. pa se je znova dokopal do prestola.

Leta 1578 je umrl mož škotske kraljice Marije, James Hepburn, četrti grof Bothwellški.

Leta 1578 se je rodil španski kralj Filip III.

Leta 1629 se je rodil nizozemski matematik Christian Huygens. Izboljšal je teleskop in z njim odkril Saturnov satelit Titan. Najpomembnejši so njegovi dosežki v merjenju časa.

Leta 1819 je Luka Čeč odkril notranjost Postojnske jame.

Leta 1849 se je Madžarska razglasila za neodvisno državo od avstrijske nadvlade. Vodja države je postal Louis Kossuth.

Leta 1860 so prvi jezdeci Pony Expressa prispeli v kalifornijski Sacramento.

Leta 1865 je rasistični fanatik John Wilkes Booth v gledališču streljal na ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki je naslednji dan za posledicami strelnih ran umrl.

Leta 1871 se je rodil grški general in politik Ioanis Metaksas, ki je bil nekaj časa ministrski predsednik z izredno velikimi pooblastili.

Leta 1915 je turška vojska napadla Armenijo.

Leta 1921 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec za ekonomijo Thomas Schelling.

Leta 1925 se je rodil premier Zimbabveja Abel Muzorewa.

Leta 1927 so v Gothenburgu na Švedskem začeli izdelovati prve avtomobile znamke Volvo po tekočem traku.

Leta 1931 je španski parlament odstavil kralja Alfonsa XIII. in razglasil Drugo špansko republiko.

Leta 1944 je v eksploziji v bombajskem pristanišču umrlo 300 ljudi. Škode je bilo za več kot 20 milijonov takratnih funtov.

Leta 1956 so na konvenciji v Chicagu premierno predstavili videokaseto.

Leta 1962 je Georges Pompidou postal francoski premier.

Leta 1964 se je eden od motorjev na raketi Delta predčasno vžgal. Umrli so trije ljudje.

Leta 1970 je eden od tankov s kisikom na Apollu 13 eksplodiral in zato je posadka odpovedala pristanek na Luni.

Leta 1976 sta si Maroko in Mavretanija razdelila špansko Saharo.

Leta 1986 so v maščevanju za eksplozijo v zahodnoberlinski diskoteki La Belle Discotheque ubili dva ameriška vojaka. Takoj zatem je ameriški predsednik Ronald Reagan odredil bombni napad na libijski mesti Tripoli in Benghazi. V napadih je umrlo 60 ljudi.

Leta 1986 je v bangladeškem okrožju Gopalganj padala kilogramska toča. Med nevihto je zaradi udarcev toče umrlo 92 ljudi. Ta toča velja tudi za najtežjo v vsej zgodovini.

Leta 2003 so znanstveniki določili sestavo 99 odstotkov celotnega človeškega genoma, ki so jo določili kar 99,99 odstotka natančno.