Marija je začela obširne reforme, ki jih je nadaljeval njen sin. Foto:
Marija je začela obširne reforme, ki jih je nadaljeval njen sin. Foto:
Joachim Vadian
Vadian je bil župan St. Gallna.
Nicolaus I. Bernoulli
Bernoulli je izhajal iz družine matematikov.
Varšava
Leta 1830 se je v mestu začel upor proti Rusom. Foto: RTV SLO
António Caetano de Abreu Freire Egas Moniz
Nobelo nagrado je prejel za svoje zasluge v levkotomiji.
Jacques Chirac
Chirac se je rodil 29. novembra 1932. Foto: EPA
Zastava SFRJ
Leta 1943 je bilo v Jajcu drugo zasedanje Avnoja, leta 1945 pa je bila odpravljena monarhija.
Enrico Fermi
Leta 1938 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Bill Gates
Gates je ime Microsoft prvič uporabil leta 1975. Foto: EPA
Natalie Wood in James Dean
Par je skupaj zaigral v Uporniku brez razloga. Foto: EPA

V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok. Najmlajša med njimi je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI. Mariji Antoniji so Francozi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto.

V letu 1765 ji je umrl mož. Bila mu je tako predana, da se je od njegove do svoje smrti še 15 let oblačila samo v žalna oblačila in se zaprla pred ljudmi. Svojega najstarejšega sina Jožefa II. je priznala za sovladarja in cesarja.

Marija Terezija je začela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Uvedla je hišne številke za lažje štetje prebivalstva, ustanovila urade in ministrstva, uvedla splošno šolsko obvezanost od 6. do 12. leta, izboljšala gospodarstvo in promet, ukinila tlako na cestah, obdavčila plemstvo, prenovila kazenski zakonik in uvedla terezijanski kataster, na katerem so bila začrtana vsa ozemlja habsburške monarhije.

Ustanovila je tudi vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 741 je umrl papež Gregor III.

Leta 1223 je papež Honorij III. potrdil pravila frančiškanskega reda.

Leta 1268 je umrl papež Klemen IV.

Leta 1314 je umrl francoski kralj Filip IV.

Leta 1378 je umrl rimsko-nemški cesar in češki kralj Karel IV.

Leta 1427 se je rodil kitajski vladar Džengtong.

Leta 1484 se je rodil švicarski humanist Joachim Vadian.

Leta 1646 je umrl švedski teolog in astronom Laurentius Paulinus Gothus.

Leta 1690 se je rodil oče ruske carice Katarine II. Christian Augustus von Anhalt-Zerbst.

Leta 1759 je umrl švicarski matematik Nicolaus I. Bernoulli.

Leta 1777 je bilo ustanovljeno mesto San Jose v Kaliforniji. Sprva se je imenovalo el Pueblo de San José de Guadalupe. To je bila prva naselbina civilnega prebivalstva na tem delu Severne Amerike.

Leta 1781 je Jožef II. razpustil samostane, ki se niso mogli preživljati sami.

Leta 1781 so mornarji iz suženjske ladje Zong v morje odvrgli še žive ljudi, da so lahko pobrali zavarovalnino.

Leta 1830 se je v Varšavi začela vstaja poljskih rodoljubov proti ruski oblasti, ki pa jo je zadušila ruska armada. Poljska je s tem izgubila del avtonomije.

Leta 1847 so se z umori zdravnika Marcusa Whitmana, njegove žene Narcisse in še petnajstih drugih ljudi začele indijanske vojne.

Leta 1856 se je rodil nemški kancler in pruski premier Theobald von Bethmann Hollweg.

Leta 1864 so prostovoljci pod vodstvom polkovnika Johna Chivingtona v Sand Creeku, Kolorado, ubili najmanj 400 pripadnikov indijanskih plemen Čajeni in Arapaho.

Leta 1874 se je rodil portugalski nevrolog António Caetano de Abreu Freire Egas Moniz, ki je leta 1949 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1881 se je rodil avstrijski kancler Julius Raab.

Leta 1895 se je rodil liberijski predsednik William Tubman.

Leta 1929 je ameriški admiral Richard Byrd postal prvi človek, ki je preletel južni tečaj.

Leta 1932 sta v Parizu Francija in Rusija podpisali pakt o nenapadanju. V obdobju prve petletke v Sovjetski zvezi so si tako želeli zagotoviti varnost na zunanjepolitičnem področju.

Leta 1932 se je v Parizu rodil nekdanji francoski predsednik Jacques Rene Chirac.

Leta 1939 sta Sovjetska zveza in Finska prekinili diplomatske odnose.

Leta 1943 se je v bosanskem mestecu Jajcu začelo 2. zasedanje Avnoja, na katerem so sprejeli odlok o ustanovitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zasedanja se je udeležilo 17 slovenskih predstavnikov. Sklep o povojni federativni ureditvi Jugoslavije je bil, menijo zgodovinarji, pomemben dogodek v razvoju slovenske državnosti.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Albanijo.

Leta 1945 je ustavodajna skupščina odpravila monarhijo in razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.

Leta 1947 je Generalna skupščina Združenih narodov glasovala o predlogu, da Palestino razdelijo med Arabce in Jude.

Leta 1954 je umrl italijansko-ameriški fizik Enrico Fermi, ki je leta 1938 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1957 so Združeni narodi objavili načrt o delitvi Palestine, ki je med drugim predvideval nadzor svetovne organizacije nad Jeruzalemom.

Leta 1962 sta se Velika Britanija in Francija sporazumeli o izdelavi nadzvočnega letala concorde.

Leta 1963 je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson ustanovil Warrenovo komisijo, ki je preiskovala umor predsednika Kennedyja.

Leta 1963 je pri vzletu z letališča Dorval pri Montrealu strmoglavilo kanadsko letalo douglas DC-8. V nesreči je umrlo vseh 118 potnikov in članov posadke.

Leta 1975 je Bill Gates v pismu Paulu Allenu prvič uporabil ime Microsoft (okrajšava za microcomputer software).

Leta 1981 je pri Catalina Islandu utonila ameriška igralka Natalie Wood, s pravim imenom Natalia Nikolajevna Zaharenko.

Rodila se je 20. julija 1938 v San Franciscu kot hčerka ruskih ortodoksnih imigrantov, Nikolaja in Marije Zaharenko. Njena starša sta, ko je bila Natalia stara štiri leta, priimek spremenila v Gurdin, sama pa je kot otroška igralka delala pod imenom Natasha Gurdin.

Natalie je od prvega filma naprej (prvič je nastopila pri petih letihh) njena mati strogo nadzirala in ji izbirala vloge. Natalie je kot otrok nastopala v več filmih, med njimi tudi v Čudežu na 34. ulici iz leta 1947.

Pri 16 letih je ob Jamesu Deanu, Salu Mineu in Dennisu Hopperju zaigrala v filmu Nicholasa Rayja Upornik brez razloga (Rebel Without a Cause), vlogo Judy pa naj bi bila dobila zato, ker naj bi imela spolne odnose tako z Rayjem kot Hopperjem. Do svojega 28. leta je bila trikrat nominirana za oskarja, in sicer za filme Rebel Without a Cause, Splendor in the Grass in Love With the Proper Stranger.

Med moškimi, s katerimi se je Woodova sestajala, so: Elvis Presley, Raymond Burr, Dennis Hopper, Warren Beatty, Nick Adams, Tab Hunter, Michael Caine in Scott Marlowe. Poročena je bila dvakrat, nazadnje z igralcem Robertom Wagnerjem, s katerim se je po burnih letih njunega razmerja tik pred svojo smrtjo pomirila. V zakonu se jima je rodila hčerka Courtney Wagner. Natalie je imela iz prvega zakona z Richardom Gregsonom hčerko Natasho Gregson Wagner.

Igralka, ki naj bi se vse svoje življenje bala vode, se je leta 1981 pri 43 letih utopila, medtem ko je bila jahta The Splendor, na kateri sta bila poleg nje še Robert Wagner in Christopher Walken.

Leta 1981 se je v morju ob otoku Santa Catalina v nesreči čolna utopila 43-letna igralka Natalie Wood.

Leta 1982 je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo 37/37, v kateri so zapisali, da se mora Sovjetska zveza takoj umakniti iz Afganistana.

Leta 1987 je korejsko letalo Boeing 707 eksplodiralo nad tajsko-burmsko mejo. V nesreči je umrlo 155 ljudi.

Leta 1990 je Varnostni svet Organizacije združenih narodov odobril uporabo sile proti Iraku, če se ne bi do 15. januarja 1991 umaknil iz Kuvajta.