je British Airways uvedel redno progo med Londonom in New Yorkom z nadzvočnim letalom concorde. Njegova potovalna hitrost je bila 2200 kilometrov na uro.

Prvič je testno poletel leta 1969, nadzvočno hitrost pa je dosegel istega leta. Concorde poganja motor s dodatnim izgorevanjem, prvotno razvit za strateški bombnik Avro Vulcan. Potniški leti pod družbama British Airways in Air France so potekali do oktobra 2003. Čez Atlantik je concorde z Londona in Pariza redno letel v New York in Washington, za kar je potreboval le tri ure in pol.

Concorde je veljal za najvarnejše letalo po številu smrti potnikov na prepeljani kilometer do 25. julija 2000, ko je v nesreči v Parizu umrlo vseh devet članov posadke, 100 potnikov in štirje ljudje na tleh. Vzrok za nesrečo pa naj bi bila predrta pnevmatika.

Concorde je imel deltasto oblikovana krila, letel je na višini 17.700 metrih, tehtal pa je 185 ton. Najprepoznavnejši del je njegov povešeni nos, ki je bil kompromis med zračnim uporom in aerodinamiko ter pilotovimi potrebami po preglednosti med vzletom in pri pristanku.

Zaradi relativno visoke hitrosti pri vzletanju (približno 400 kilometrov na uro), je concorde potreboval dobre zavore. Uporabljal je antiblokirni zavorni sistem, ki je omogočal, da se je v primeru prekinitve vzleta ustavilo po 1600 metrih. Pri tem so se zavore segrele na temperaturo od 300 do 500 stopinj Celzija in se ohlajale še nekaj ur pozneje.

Potniki so se na concordu počutili povsem drugače kot na drugih potniških letalih. V potniški kabini concorda je bil namreč samo en razred in 100 sedežev, glavni prostor in osrednji hodnik pa sta bila visoka samo 1,8 metra. Usnjeni sedeži so bili neobičajno ozki. Predal za prtljago nad glavo je bil zelo majhen, ročna prtljaga pa je bila strogo prepovedana.

Po krizi, ki je letalsko industrijo zajela po 11. septembru 2001, sta British Airways in Air France concorde umaknila iz prometa in jih razstavila kot muzejske primerke. Zadnji, poslovilni polet concorda je bil 26. novembra 2003. Zgradili so sicer samo 20 letal in ker bi bilo vzdrževanje teh letal izjemno drago, ni nikakršnega upanja, da bi katerega izmed njih še kdaj usposobili za polet.

Prejeli so več kot 70 naročil, vendar je splet okoliščin pripeljal do številnih odpovedi: naftna kriza leta 1973, finančne težave mnogih letalskih družb, padec konkurenčnega sovjetskega letala ter okoljevarstveni pomisleki zaradi zvočnega zidu, hrupa pri vzletu in onesnaževanja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Na današnji dan leta 1497 je portugalski pomorščak in raziskovalec Vasco da Gama objadral Rt dobrega upanja.

Njegovo ime je zaradi odkritja morske poti do Indije zapisano v zgodovino človeštva. Leta 1497 je zaplul v Indijski ocean in po letu plovbe prispel v Indijo.

Na potovanje se je odpravil s 168 mornarji, vrnilo pa se jih je le 55. Na drugem potovanju v letih 1502 in 1503 je uveljavil portugalsko navzočnost v Indijskem oceanu. Bil je prvi zahodni pomorščak, ki je priplul tja.

S seboj je imel pismo portugalskega kralja Manuela I. s ponudbo vladarju Zamorinu za sodelovanje in s predlogom vzpostavitve trgovinskih odnosov. Odtlej so imeli Portugalci monopolni položaj pri trgovanju z Indijo. Pozneje je Vasco da Gama umrl na potovanju v Cochino.

Leta 1318 je umrl ruski princ Mihail Jaroslavič.

Leta 1515 se je rodila žena škotskega kralja Jamesa V. in regentka Škotske Marie Guiška.

Leta 1602 se je rodila žena španskega kralja Filipa IV. Elizabeta Francoska.

Leta 1617 je umrl turški sultan Ahmed I.

Leta 1643 se je rodil francoski raziskovalec Robert Cavelier de La Salle.

Leta 1718 je na obali Virginije angleški pirat Edward Teach, bolj znan kot Blackbeard (Črnobradi), izgubil življenje, potem ko so ga ustrelili in več kot 25-krat zabodli.

Leta 1852 se je rodil francoski diplomat in dobitnik Nobelove nagrade za mir Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant.

Leta 1890 se je rodil francoski general in državnik Charles Andre Joseph Marie de Gaulle. Leta 1932 je postal generalni sekretar narodnega obrambnega sveta. Ko se je Francija vdala, je pobegnil v London, od koder je vodil sile Svobodne Francije. V letih 1944-45 je bil začasni predsednik četrte republike, pozneje pa izvoljen za ministrskega predsednika in začasnega predsednika države. Leta 1958 je temeljito spremenil ustavo in predsedniku zagotovil večja pooblastila. Afriškim kolonijam je priznal neodvisnost in nasprotoval vključitvi Velike Britanije v Evropsko skupnost. Leta 1966 je zaprl vsa oporišča Nata v državi, po notranjepolitičnih težavah je 28. aprila 1969 odstopil.

Leta 1906 je bil znak SOS sprejet kot mednarodni znak za klic v sili.

Leta 1935 je letalo china clipper odletelo iz Alamede v Kaliforniji in prvo na svetu dostavilo pošto prek Indijskega oceana. Njegova destinacija je bila Manila, kamor je dostavilo več kot 110 tisoč poštnih pošiljk.

Leta 1942 je general Friedrich von Paulus Adolfu Hitlerju poslal telegram, v katerem mu je sporočil, da se je šesta armada v Rusiji predala.

Leta 1943 so se ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in kitajski voditelj Čangkajšek sestali v Kairu, da bi se dogovorili, kako poraziti Japonce.

Leta 1943 je Libanon postal od Francije neodvisna država.

Leta 1963 je ob 12.30 Lee Harvey Oswald v Dallasu ubil 35. ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja med turnejo po Teksasu. V Dallasu, kjer je Kennedyja pričakala navdušena množica, pa tudi številni radovedneži in nasprotniki njegove politike, so se kmalu zaslišali streli. Prvi je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallya, četrti je Kennedyja zadel v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Atentatorja so prijeli že po 45 minutah.

Sovražnikov in pobudnikov za atentat je bilo veliko, v 1000 dneh predsednikovanja si je namreč pridobil velik ugled in mnogi so v njem videli človeka, ki mu bo uspelo zgladiti mnoga mednarodna nesoglasja, doma pa utrditi red in zakonitost. Podpredsednik Lyndon B. Johnson je zaprisegel kot 36. predsednik ZDA. 46-letnega Kennedyja so 25. novembra pokopali na washingtonskem pokopališču junakov Arlington. John F. Kennedy, ki se je rodil 29. maja 1917, je bil s 44 leti najmlajši ameriški predsednik in prvi katoličan na tem položaju.

Leta 1972 so nad Vietnamom sestrelili prvi bombnik B52.

Leta 1975 je dva dni po smrti generala Francisca Franca kot prvi kralj po španski državljanski vojni prisegel Juan Carlos I.

Leta 1985 se je glede na azteško mitologijo rodil odrešenik.

Leta 1988 so v Palmdalu v Kaliforniji predstavili t. i. nevidni bombnik B-2 spirit.

Leta 1989 je umrl libanonski predsednik René Moavad, ki je bil na mestu predsednika države 17 dni, od 5. do 22. 11., ko so ga ubili.

Rodil se je leta 1925, šolo pa je obiskoval v Tripoliju. Nato je šolanje nadaljeval na srednji šoli svetega Jožefa v Ainturi in na Univerzi svetega Jožefa v Bejrutu.

Leta 1990 je s položaja predsednice britanske vlade odstopila Margaret Thatcher, ki je vladala kar enajst let. Imenovali so jo tudi železna lady. Bila je poslanka Konservativne stranke v spodnjem domu, pozneje je prevzela ministrstvo za vzgojo in znanost. Leta 1975 pa je kemičarka in pravnica prevzela mesto predsednice stranke in vodje opozicije. Veljala je za dosledno zagovornico svobodnega tržnega gospodarstva. Po zmagi na volitvah 3. maja 1979 je bil prva ženska – predsednica vlade v Evropi. Kot predsednica je posredovala tudi v vojni za Falklandske otoke z Argentino.

Leta 2002 je bilo v Nigeriji ubitih več kot 100 ljudi. Tarča napada so bile tekmovalke za mis sveta.

Leta 2003 so v Tbilisiju nasprotniki predsednika Eduarda Ševarnadzeja zasedli stavbo parlamenta in zahtevali njegov odstop.