Maurice Papon se je rodil 3. septembra 1910. Med letoma 1942 in 1944 je Papon v Bordeauxu vodil oddelek za judovske zadeve. Sodni dokumenti so pokazali, da so Nemci spoštovali in cenili njegovo "učinkovitost in zanesljivost".

Papon je redno sodeloval z SS enotami, ki so skrbele za usmrtitve judov. Z njegovim ukazom so v taborišča deportirali okoli 1.560 judovskih mož, žena in otrok (bilo je 130 otrok pod trinajstimi leti), največ v taborišče Merignac, od koder so jih pošiljali v koncentracijska taborišča. Do julija 1942 je Papon judom odvzel 204 podjetja in prodal 64 judovskih posestev.

Po vojni je bil med letoma 1958 in 1967 načelnik pariške policije, med letoma 1978 in 1981 pa je bil minister v vladi predsednika Valeryja Giscarda d'Estainga. Leta 1961 je krvavo zadušil mirne demonstracije v Parizu. Leta 1998 je bil po dolgotrajnem procesu obsojen na deset let zapora zaradi sokrivde pri zločinih proti človečnosti, vendar je pobegnil v Švico. Potem ko ga je švicarska policija aretirala in predala francoskim oblastem, je bil zaprt od leta 1999 do leta 2002, ko so ga izpustili zaradi slabega zdravja. Umrl je februarja letos.

Leta 362 je bil tempelj Apolona in Dafne v bližini Antiocha uničen v skrivnostnem ognju.

Leta 741 je umrl Karel Martel, imenovan Kladivo, utemeljitelj vladavine Karolingov v Frankovski državi.

Leta 1383 se je na Portugalskem začela nasledstvena kriza, ki je trajala do leta 1385. Do krize je prišlo, ker je kralj Fernando umrl brez moškega potomca in s tem naslednika portugalske krone.

Leta 1688 se je rodil perzijski šah Nadir.

Leta 1725 so Petra Velikega okronali za carja, dve desetletji po vojni s Švedsko, po kateri je Rusija postala nova baltska velesila.

Leta 1729 se je rodil nemški botanik Johann Reinhold Forster.

Leta 1746 je bil ustanovljen kolidž v New Yorku, ki so ga pozneje preimenovali v Univerzo Princeton.

Leta 1792 je umrl francoski astronom Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil.

Leta 1797 je nad Parizom Andre-Jacques Garnerin kot prvi človek skočil s padalom s 1.000 metrov višine.

Leta 1822 se je rodil nemški astronom Friedrich Wilhelm Gustav Spörer.

Leta 1836 je Sam Houston postal prvi predsednik Republike Teksas.

Leta 1887 je Nikola Tesla v New Yorku na patentnem uradu prijavil svojih prvih šest izumov.

Leta 1881 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Clinton Davisson.

Leta 1893 se je rodil estonski astronom Ernst Julius Öpik.

Leta 1913 se je rodil zadnji vietnamski cesar, 13. cesar iz dinastije Nguyen, Bao Dai. Rodil se je kot princ Nguyễn Vĩnh Thụy v mestu Huế, ki je bilo takrat prestolnica Vietnama. Po smrti svojega očeta Khảia Dịnha je leta 1925 prevzel oblast in ime Dại.

20. marca 1934 se je v Huếu poročil z Jeanne Marie-Thérčse Nguyen Huu-Hao Thi Lan (1914-1963), ki je ob poroki prevzela ime Hoang Hau Nam Phuong (Južna parfumska princesa). Paru se je v zakonu rodilo pet otrok: prestolonaslednik Bảo Long (4. januar 1936), Phuong Mai (1. avgust 1937), Phuong Lien (3. november 1938), Phuong Dung (5. februar 1942) in Bảo Thang (9. december 1943). Cesar je imel poleg te še štiri žene, s tremi od teh se je poročil med tem, ko je bil poročen z Nam Phuong. Nazadnje se je leta 1972 poročil s Francozinjo Monique Baudot.

Kjub temu, da je bil Vietnam do konca druge svetovne vojne pod Francijo in da so cesarja označili kot francosko marioneto, je cesar 2. septembra razglasil neodvisnost. Izbruhnili so nemiri med različnimi vietnamskimi frakcijami in Francozi, cesar pa je po letu dni zapustil državo in se preselil v Hongkong. Leta 1949 so ga Francozi prepričali, da se vrne domov, a ne kot cesar, temveč kot vodja države. Napetosti in spopadi so se v državi nadaljevali, nazadnje je država razpadla. Na severu je bila leta 1950 ustanovljena Demokratična republika Vietnam, ki jo je vodil Ho Shi Minh, priznala pa sta jo Kitajska in Sovjetska zveza. Istega leta je na jugu nastala demokratična država, ki jo je vodil Bao Dai, priznali pa so jo Velika Britanija, ZDA in Združeni narodi. Leta 1955 je na jugu s pomočjo referenduma Diem prevzel oblast, Bao Dai pa je vnovič abdiciral in odšel v izgnanstvo v Pariz, kjer je 30. julija 1997 umrl.

Leta 1915 je umrl škotski fizik sir Andrew Noble.

Leta 1934 je bil v mestu East Liverpool, Ohio, ubit razvpit bančni ropar Pretty Boy Floyd. Ubili so ga agenti FBI-ja.

Leta 1936 so bile v Španiji ustanovljene mednarodne brigade, med njimi je bilo tudi približno 500 Slovencev, ki se se bojevale proti Francu.

Leta 1940 sta se srečala Adolf Hitler in Pierre Laval.

Leta 1943 je v Kasslu v Nemčiji RAF zbombardiral mesto, v katerem je živelo 236 tisoč ljudi. V napadu je umrlo 10 tisoč ljudi, 150 tisoč pa jih je ostalo brez doma.

Leta 1944 je bil v Črnomlju ustanovni občni zbor Slovenskega časnikarskega društva.

Leta 1946 se je rodil britanski medijski mogotec Kelvin MacKenzie.

Leta 1948 se je rodila Lynette Fromme, ki je poskusila umoriti ameriškega predsednika Geralda Forda.

Leta 1953 je Laos, nekdanja francoska kolonija, postal neodvisen.

Leta 1956 je v Karačiju betonski tram, ki je tehtal 200 ton, ubil 48 ljudi.

Leta 1957 so v Vietnamu umrli prvi ameriški vojaki.

Leta 1962 je kubanska raketna kriza dosegla vrhunec. Začela se je, ko so Američani izvedeli, da Rusi na Kubi nameščajo rakete z jedrskimi konicami. Kennedy je od Hruščova zahteval umik sovjetskih oporišč in orožja iz Kube, v zameno pa obljubil, da ne bo napadel Kube. Od takrat je vzpostavljena neposredna telefonska zveza med Moskvo in Washingtonom, t. i. rdeči telefon.

Leta 1964 je večstrankarski parlamentarni odbor izbral dizajn sedanje kanadske zastave.

Leta 1968 je Apollo 7 varno pristal v Atlantiku, potem ko je Zemljo obkrožil 163-krat.

Leta 1972 sta se v Sajgonu sestala Henry Kissinger in južnovietnamski predsednik Ngujen Van Thieu, da bi se dogovorila o premirju.

Leta 1985 je v Avalonu na kalifornijskem otoku Catalina umrl ameriški fizik Thomas Townsend Brown.

Leta 1999 so Mauricea Papona, uradnika v času vichyjske Francije, zaprli zaradi zločinov, storjenih proti človeštvu.