V nekaterih deželah si lahko prvoaprilsko šalo privoščijo le do poldneva, nato pa je to prepovedano. Od kod izvira ta običaj, ni natančno znano.

Leta 1713 je francoski sončni kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Mnogi menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni kasneje, natanko 1. aprila.

Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu, in to predvsem zaradi razvoja televizije, radia in nazadnje tudi spleta.

Eno izmed najbolj odmevnih šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili takšna drevesa, ki bi jih nato gojili doma. V petdesetih letih si je tudi nizozemska televizija izmislila šalo, ki ji je nasedlo več ljudi. Na televiziji so namreč objavili, da se je stolp v Pisi porušil.

Na več kitajskih in južnokorejskih spletnih straneh so pred nekaj leti objavili, da je ameriški CNN poročal, da so ubili ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa. Tudi tej šali je verjelo veliko ljudi. Nacionalna televizijska postaja TVM na Malti pa je leta 1995 celo objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski temelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili še vse voznike avtomobilov, ko so objavili, da bodo morali vsi vozniki po novem voziti po desni strani cestišča, in ne več po levi.

Leta 527 je bizantinski cesar Justin I. imenoval svojega nečaka Justinjana I. za sovladarja in svojega naslednika.

Leta 1578 se je rodil angleški kirurg in anatom William Harvey. Ugotovil je, da je srce mišica, ki s krčenjem poganja kri, in odkril je krvni obtok. Napisal je delo z naslovom O gibanju srca in krvi. Umrl je leta 3. junija 1657.

Leta 1789 je imel v New Yorku spodnji dom ameriškega parlamenta prvi kvorum in je za svojega predsednika izvolil Fredericka Muhlenberga iz Pensilvanije.

Leta 1797 je umrl nemški potopisec, baron Münchhausen. Bil je prvi človek, ki so ga izstrelili iz topa, sedel pa je na topovski krogli.

Leta 1815 se je rodil nemški državnik, pruski ministrski predsednik in kancler nemškega cesarstva Otto von Bismarck.

Leta 1826 je Samuel Morey patentiral motor z notranjim izgorevanjem.

Leta 1858 se je rodil italijanski pravnik in politični teoretik Gaetano Mosca.

Leta 1865 se je rodil avstrijski kemik in Nobelov nagrajenec Richard Adolf Zsigmondy.

Leta 1867 je Singapur postal angleška kolonija.

Leta 1873 je angleški parnik SS Atlantic potonil v bližini Nove Škotske. Umrlo je 547 ljudi.

Leta 1891 so v Chicagu ustanovili podjetje Wrigley Company.

Leta 1908 se je rodil ameriški psiholog judovskega rodu Abraham Maslow.

Leta 1919 se je rodil ameriški kirurg in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Joseph Murray.

Leta 1922 je umrl avstrijski cesar Karl I.

Leta 1924 je bil Adolf Hitler obsojen na petletno zaporno kazen zaradi sodelovanja v državnem udaru. V zaporu je preživel le devet mesecev, v tem času pa je napisal knjigo Moj boj (Mein Kampf).

Leta 1933 se je rodil francoski fizik in Nobelov nagrajenec Claude Cohen-Tannoudji.

Leta 1934 sta Bonnie in Clyde ubila dva mlada policista v bližini teksaškega mesta Grapevine.

Leta 1937 je Aden postal angleška kolonija.

Leta 1939 je general Francisco Franco objavil, da je konec španske državljanske vojne, saj so se predale zadnje republikanske sile.

Leta 1940 se je rodila kenijska okoljevarstvenica in Nobelova nagrajenka za mir Wangari Maathai.

Leta 1946 je Aleute stresel potres s 7,8 stopnje po Richterju. Nastal je cunami, ki je prizadel območje Havajev. Najhuje je bilo v Hilu, kjer je umrla večina od 159 žrtev ogromnih valov.

Leta 1947 je umrl grški kralj George II.

Leta 1948 so Ferski otoki dobili avtonomijo izpod danske nadvlade.

Leta 1949 je po triletnih bojih komunistična partija Kitajske sodelovala na mirovnih pogajanjih s Kuomintangom. Pogajanja v Pekingu so bila neuspešna.

Leta 1949 se je 26 okrožij Svobodne irske države preimenovalo v Republiko Irsko.

Leta 1949 je bila ustanovljena tokijska borza.

Leta 1951 je bil ustanovljen Mosad.

Leta 1955 se je na Cipru začel upor, ki ga je vodila EOKA. Uporniki so zahtevali neodvisnost izpod Velike Britanije.

Leta 1968 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Lev Davidovič Landau.

Leta 1970 je ameriški predsednik Richard Nixon podpisal zakon, ki je prepovedal oglaševanje cigaret. Zakon je začel veljati 1. januarja 1971.

Leta 1973 so v Indiji začeli t. i. projekt tiger, s katerim so zaščitili tigre pred izumrtjem. Prvi so začeli projekt izvajati v narodnem parku Corbett.

Leta 1976 sta Steve Jobs in Steve Wozniak ustanovila računalniško podjetje Apple Computer Company.

Leta 1979 je iranski verski voditelj ajatola Homeini po uspelem referendumu, na katerem je iranska vlada prejela 98 odstotkov glasov, razglasil islamsko republiko Iran. Karizmatični voditelj je s podporo stranke mul – šiitskih duhovnikov − postal tudi politični voditelj države. V državi je grobo opravil z opozicijo, hkrati pa se zavzemal za fundamentalistično islamsko gibanje v vsem arabskem svetu. Leta 1989 je pozval muslimane k umoru Salmana Rushdija zaradi Satanskih stihov in njegovih polemičnih tonov proti islamu.

Leta 2001 je ameriško vojaško letalo EP-3E trčilo s kitajskim vojaškim letalom. Ameriško letalo je zasilno pristalo v Hainanu, kjer so Kitajci letalo zasegli, posadko pa pridržali.

Leta 2001 so aretirali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in ga odvedli v zapor.

Leta 2001 so se na Nizozemskem prvič poročali istospolni pari.

Leta 2002 so na Nizozemskem dovolili evtanazijo. Ta evropska država je tudi edina na svetu, v kateri dovoljujejo evtanazijo.

Leta 2004 sta se, potem ko so sprejeli zakon o istospolnih porokah, v kanadski pokrajini Quebec kot prvi istospolni par poročila Michael Hendricks in René Leboeuf.

Leta 2004 je uradno začel delovati Gmail.