Bil je tudi četrti od petih sinov, ki so vladali kraljestvu. Pred njim so to bili Saud, Faisal, Kalid, za njim pa Abdulah. Fahd je prestol nasledil 13. julija 1982 po smrti polbrata Kalida.

Ko je pred njim Kalid postal kralj in je na tem položaju nasledil polbrata Faisala, ki so ga ubili leta 1975, je Fahd postal prestolonaslednik in premier Savdske Arabije. Leta 1995 je utrpel hujšo kap in je bil od takrat dalje nezmožen opravljanja kraljevih dolžnosti, zato ga je kot regent na prestolu nasledil polbrat Abdulah in ga po smrti tudi nasledil. Fahdov oče je bil kralj Abdul Aziz bin Abdul Rahman Al Saud, znan kot ibn Saud. V času Fahdovega rojstva je oče ustanavljal Savdsko Arabijo in prevzel oblast.

Fahd je bil najstarejši sin od sedmih, ki jih je imel njegov oče s Husah bint Ahmad Al Sudairi, najljubšo ženo ibn Sauda. Ko je bil star devet let, je njegov oče uradno ustanovil državo – Kraljevino Savdsko Arabijo. Fahd se je šolal v Riadu, leta 1945 je prvič odpotoval na uradni obisk v New York, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine OZN-a. Leta 1953 je postal minister za izobraževanje, devet let kasneje je prevzel urad notranjega ministrstva, leta 1967 pa je bil imenovan za namestnika premierja. Fahd je bil poročen najmanj trikrat, imel je šest sinov in več hčerk. 25. marca 1975 je kralja Faisala ubil njegov nečak, oblast je prevzel Kalid, Fahd pa je postal premier in prestolonaslednik. Po Kalidovi smrti je postal kralj in svoje bogastvo – v rokah je imel namreč največje zaloge nafte na svetu – povečal na 56 milijard dolarjev.

V lasti je imel sedem palač v Savdski Arabiji, grad na francoski rivieri, boeing 747, dve jahti in Marbello, vilo na španski Costi del Sol, ki je popolna replika Bele hiše. Pomemben je postal med prvo zalivsko vojno, v kateri se je postavil na stran zaveznikov. Le nekaj tednov pred smrtjo, 27. maja, so ga sprejeli v specialistično bolnišnico kralja Faisala v Riadu, da bi opravili nekaj preiskav. Kralj je umrl zaradi visoke vročine in pljučnice, so objavili iz palače, pokopali pa so ga v mošeji Imam Turki bin Abdulah.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 10 pr. n. š. se je rodil rimski cesar Klavdij.

Leta 126 se je rodil rimski cesar Pertinaks.

Leta 527 je Justinijan I. postal bizantinski cesar.

Leta 1245 se je v Lyonu začel ekumenski koncil.

Leta 1291 je bila oblikovana Švicarska konfederacija.

Leta 1492 so v Španiji začeli izganjati Jude iz države.

Leta 1461 je bil Edvard IV. okronan za angleškega kralja.

Leta 1498 je Krištof Kolumb odkril Venezuelo.

Leta 1519 je Karel V. postal nemški cesar.

Leta 1520 se je rodil poljski kralj Sigismund II. Avgust.

Leta 1619 so prvi afriški sužnji prispeli v Jamestown (Virginia, ZDA).

Leta 1635 je Guadeloupe postal francoska kolonija.

Leta 1664 sta se pri Monoštru spopadli avstrijska in turška vojska.

Leta 1714 je v Kensingtonu umrla angleška kraljica Anna Stuart, ki je bila druga hči leta 1688 strmoglavljenega kralja Jakoba II. Bila je protestantsko vzgojena in je leta 1688 podprla svojega svaka Viljema III. Oranskega in ga nasledila na prestolu leta 1702. V času njene vladavine sta se Anglija in Škotska združili. Z mirom v Utrechtu je leta 1713 pridobila del francoskega ozemlja.

Leta 1770 se je rodil ameriški raziskovalec William Clark.

Leta 1774 se je v Bazentinu rodil francoski naravoslovec, vitez Jean Baptiste de Monet Lamarck. Ukvarjal se je z vremenoslovjem, botaniko in zoologijo. Lamarck je začetnik razvojne teorije, imenovane lamarkizem. Bil je prvi znanstvenik, ki je trdil, da živalske vrste niso stalne, da se spreminjajo in razvijajo. Njegovo najpomembnejše delo je Filozofija zoologije, ki jo je napisal leta 1808. Lamarck je umrl 18. decembra 1829 v Parizu.

Leta 1774 sta Carl Wilhelm in Joseph Priestley odkrila kisik.

Leta 1776 je bila ameriška deklaracija o neodvisnosti tudi uradno podpisana.

Leta 1790 je bil končan prvi popis prebivalstva v ZDA. 13 zveznih držav je imelo skupno 3.929.214 prebivalcev.

Leta 1798 je britanski admiral Horatio Nelson v bitki pri Abukirju premagal francosko floto, ki je krila Napoleonovo vrnitev iz Egipta.

Leta 1818 se je v Nantucket Islandu v Massachusettsu rodila ameriška astronomka Maria Mitchell.

Leta 1834 je bilo v britanskem imperiju odpravljeno suženjstvo.

Leta 1838 je bila Viktorija okronana za britansko kraljico.

Leta 1876 je Kolorado postal 38. zvezna država ZDA.

Leta 1885 se je rodil madžarski kemik George de Hevesy, ki je leta 1943 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1889 je bila v Ljubljani ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna, z njo pa zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo med Slovenci.

Leta 1894 je zaradi Koreje izbruhnila vojna med Kitajsko in Japonsko.

Leta 1895 so Salvador, Honduras in Nikaragva ustanovili Srednjeameriško zvezo.

Leta 1902 so ZDA od Francije odkupile pravico do izgradnje Panamskega prekopa.

Leta 1909 je bilo ustanovljeno vojno letalstvo ZDA.

Leta 1914 je Nemčija v prvi svetovni vojni napovedala vojno Rusiji.

Leta 1919 so na pariški mirovni konferenci obravnavali vprašanje Prekmurja. Vrhovni svet konference je pooblastil Kraljevino SHS, da zasede Prekmurje do razvodnice med Muro in Rabo.

Leta 1922 je umrl škotsko-ameriški izumitelj prvega uporabnega telefona Aleksander Graham Bell. Bellovo zanimanje za prenos zvokov človeškega glasu je zraslo iz njegovih raziskav o mehaniki govora, ko je vadil z učitelji za slušno prizadete. Prenos zvoka človeškega glasu je zahteval še izume mikrofona in sprejemnika. Mikrofon krmili tok v sprejemnikovem tokokrogu, kjer nastaja zvok, podoben tistemu, ki ga je sprejel mikrofon. Prvi uspešel telefon je sestavil leta 1876. Rodil se je 3. marca leta 1847.

Leta 1927 je bila na Kitajskem ustanovljena Ljudska osvobodilna armada.

Leta 1930 se je rodil francoski sociolog Pierre-Félix Bourdieu.

Leta 1932 se je rodil izraelski politik Meir David Kahane.

Leta 1936 se je rodil francoski modni oblikovalec Yves Saint Laurent, ki je s svojimi modnimi kreacijami diktiral modne smernice 20. stoletja.

Leta 1941 je bilo v ZDA izdelano prvo terensko vozilo.

Leta 1941 so ZDA in ZSSR podpisali sporazum o sodelovanju.

Leta 1943 je Burma razglasila neodvisnost pod japonsko nadvlado.

Leta 1943 je bila v Ljubljani pred sodno palačo demonstracija za izpustitev internirancev, v kateri je sodelovalo okoli 10.000 Ljubljančanov.

Leta 1944 se je v Varšavi začela splošna vstaja proti okupatorju. Poljaki so poskušali pregnati nemško vojsko, preden bi sovjetske sile zasedle mesto. Napredovanje Rdeče armade in sovjetski vpliv v Varšavi sta spodudila ilegalno Domovinsko fronto, ko jo je podpirala poljska begunska vlada v Londonu, naj izvede vstajo. Vstaja je dobro napredovala, borci so zasedli strateške točke v mestu in pričakovali prihod sovjetske vojske. 4. avgusta pa so Nemci prešli v protinapad. Dan pozneje so zagrešili pokol nad prebivalstvom, ki ni sodelovalo v vstaji. V enem dnevu so pobili več kot 15.000 ljudi. Letalski napad je trajal kar triinšestdeset dni, sledil pa je še strahovit kopenski protinapad. Sovjetska vojska, ki je prišla do predmestja, ni pomagala upornikom. Po 63 dnevih pogumnih bojev in besa se je Varšava vdala.

Leta 1952 se je v bosanskem Šamcu rodil srbski premier Zoran Djindjić. Zaradi ureditev katastrofalnih gospodarskih razmer in velikega vpliva mafije je bil 12. marca 2003 v Beogradu ubit.

Leta 1960 je Benin postal neodvisna država.

Leta 1966 je Charles Whitman s streljanjem iz stolpa teksaške univerze v Austinu ubil 15 ljudi, preden ga je policija ubila.

Leta 1967 si je Izrael priključil vzhodni Jeruzalem.

Leta 1975 so predsedniki 33 evropskih držav, Kanade in Združenih držav Amerike in njihovi pooblaščeni v Helsinkih podpisali sklepno listino o evropski varnosti in sodelovanju.

Leta 1991 je izraelski premier Jicak Šamir sprejel formulo za bližnjevzhodna mirovna pogajanja.

Leta 2001 je bil v pogovorih med makedonskimi oblastmi in pripadniki albanske manjšine dosežen sporazum o položaju albanščine v Makedoniji.

Leta 2003 so Slovenija, Slovaška, Bolgarija, Ciper, Latvija in Malta postale članice Evropske agencije za okolje (EEA).