Rodil se je 6. oktobra 1945 v Vargem Grandeju, zdaj Caetesu v zvezni državi Pernambuco, v revni, nepismeni farmarski družini.

Kmalu po njegovem rojstvu se je oče preselil v Santos, zvezna država Sao Paulo, in se zaposlil kot nosač v luki. Mati se je skupaj z osmimi otroki pridružila očetu leta 1952. Štiri leta kasneje se je družina preselila v Sao Paulo. Družina je živela v majhni gostilniški sobi. Lula je po četrtem razredu nehal hoditi v šolo in se z 12 leti zaposlil kot čistilec čevljev, pri 14 letih pa je začel delati v jeklarni. Nikoli ni končal osnovne šole.

Njegova žena je umrla med porodom
Pri 19 letih je pri delu v tovarni, ki je izdelovala avtomobilske dele, izgubil prst na roki. Leta 1966 se je poročil z Mario de Lourdes, ki je umrla pri porodu njunega sina. Tudi sin je umrl takoj po rojstvu. Leta 1974 se je poročil z Mariso Leticio Lulo da Silva, s katero ima tri otroke. Leta 1978 so ga izvolili za predsednika sindikata jeklarjev. V 70. letih je da Silva pomagal organizirati več množičnih delavskih strank. 10. februarja 1980 je skupaj s skupino akademikov, intelektualcev in vodij sindikatov ustanovil levo usmerjeno delavsko stranko Partido dos Trabalhadores.

Lulova stranka se je pridružila Diretas Ja
Leta 1984 se je stranka skupaj z Lulo pridružila popularni kampanji Diretas Ja, ki je zahtevala svobodne volitve. Po več letih bojev so leta 1989 razpisali prve demokratične volitve po 30 letih diktature. Leta 1992 se je Lula pridružil kampanji za odstavitev predsednika Fernanda Collorja de Melle, saj je izbruhnilo več škandalov zaradi denarnih skladov. Lula je prvič kandidiral leta 1982 v vlado države Sao Paulo, a je bil poražen.

Za predsednika je bil izvoljen okrobra 2002
Štiri leta kasneje je bil izvoljen v brazilski kongres. Leta 1989 je izgubil na predsedniških volitvah. Za predsednika je bil izvoljen na volitvah, ki so potekale 27. oktobra 2002; premagal je protikandidata Joseja Serra iz stranke Partido da Social Democracia Brasileira. Kmalu po izvolitvi je Lula spremenil svoje prvotne načrte, ki jih je predstavljal v kandidaturi za predsednika. Njegov osnovni načrt je, da nihče v državi ne bo trpel pomanjkanja hrane. Odkar je na oblasti, se je trgovanje z drugimi državami naglo povzpelo, proračunski primanjkljaj pa je od leta 2003 spremenil v proračunski presežek, ki je leta 2004 znašal 29 milijard dolarjev. Vprašanje je le, ali bo leta 2006 ponovno izvoljen za predsednika, saj je bilo več njegovih ožjih sodelavcev vpletenih v različne škandale.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 153 pr. n. št. so prvič praznovali novo leto.

Leta 46 p. n. št. je Gaj Julij Cezar spremenil koledar, tako da se je leto začenjalo prvega januarja, in ne prvega marca, kot se je začenjalo dotlej.

Leta 404 so v Rimu priredili zadnje tekmovanje gladiatorjev.

Leta 1384 je umrl navarski kralj Karl II.

Leta 1431 se je rodil papež Aleksander VI., ki se je pred tem imenoval Rodrigo de Borja y Doms. V zgodovino cerkve se je vpisal s svojim razuzdanim življenjem, korupcijo in tiranijo.

Leta 1438 je Albert II. Habsburški postal madžarski kralj.

Leta 1449 se je rodil italijanski državnik Lorenzo de Medici.

Leta 1484 se je rodil švicarski reformator in humanist Ulrich Zwingli. Svoj nov cerkveni red je uveljavljal v Zürichu zlasti po letu 1523.

Leta 1502 so raziskovalci prispeli na področje današnjega Ria de Janeira.

Leta 1515 je umrl francoski kralj Ludvik XII.

Leta 1516 se je rodila žena švedskega kralja Gustava I. Margareta Leijonhufvud.

Leta 1559 je umrl norveški in danski kralj Christian III.

Leta 1622 je papeški koncil sprejel 1. januar kot začetek novega leta. Prej je za prvi dan novega leta veljal 25. marec.

Leta 1651 so Charlesa II. okronali za škotskega kralja.

Leta 1700 so v Rusiji vpeljali julijanski koledar.

Leta 1707 je bil za portugalskega kralja okronan Juan V.

Leta 1752 se je rodila ameriška šivilja Elizabeth Griscom Ross, ki je sešila prvo ameriško zastavo.

Leta 1785 je začel izhajati The Daily Universal Register, ki so ga kasneje preimenovali v The Times.

Leta 1797 je Albany postal prestolnica New Yorka.

Leta 1801 je bila sklenjena zveza med Kraljestvom Velike Britanije in Kraljestvom Irske. Nastala je nova država Velika Britanija.

Leta 1801 je italijanski astronom Giuseppe Piazzi odkril asteroid Ceres 1.

Leta 1804 je Haiti postal samostojna država.

Leta 1808 so ZDA prepovedale uvoz afriških sužnjev.

Leta 1861 je Porfirio Diaz osvojil Mexico City.

Leta 1863 se je rodil francoski pedagog Pierre de Coubertin, pobudnik olimpijskih iger moderne dobe.

Leta 1863 je Abraham Lincoln razglasil svobodo vseh sužnjev v južnih državah ZDA.

Leta 1867 je švedsko podjetje Alfred Nobel & Co. začelo izdelovati dinamit.

Leta 1880 se je začela gradnja Panamskega prekopa.

Leta 1887 se je rodil šef nemške vojaške obveščevalne službe admiral Wilhelm Canaris. Canaris se je udeležil zarote proti Hitlerju. Aprila leta 1945 so ga obesili.

Leta 1887 je bila angleška kraljica Viktorija okronana za imperatorko Indije.

Leta 1890 se je rodil slovenski geograf Anton Melik.

Leta 1893 so na Japonskem začeli uporabljati gregorijanski koledar.

Leta 1894 je umrl nemški fizik Heinrich Hertz.

Leta 1895 se je rodil direktor FBI-ja in ameriški tožilec John Edgar Hoover.

Leta 1899 se je končala vladavina Špancev na Kubi.

Leta 1901 so se britanske kolonije Novi južni Wales, Queensland, Victoria, Južna Avstralija in Zahodna avstralska federacija združile v avstralski Commonwealth. Edmund Barton je postal prvi premier.

Leta 1904 se je rodil pakistanski predsednik Fazal Ilahi Čaudhry.

Leta 1908 so na newyorškem Times Squareu ob polnoči prvič spustili kroglo, katere spust je simbolno zaznamoval začetek novega leta.

Leta 1908 so v Veliki Britaniji prvič izplačali pokojnine. Upokojeni, ki so bili starejši od 70 let, so prejeli pet šilingov (danes 25 penijev) na teden.

Leta 1909 se je rodil ameriški astronavt, častnik in senator iz Ohia John Glenn.

Leta 1912 se je rodil britanski dvojni agent Harold Adrian Russell, bolj znan kot Kim Philby.

Leta 1912 je bila ustanovljena Republika Kitajska.

Leta 1914 se je v Veselah rodil Anton Wutte - Janez, ki je bil med letoma 1944 in 1945 član POOF-a za Koroško, od leta 1963 do 1979 pa je predaval zgodovino in zemljepis na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu.

Leta 1934 je otok Alcatraz postal ameriški zvezni zapor.

Leta 1937 je Anastasio Somoza postal predsednik Nikaragve.

Leta 1942 je 26 držav v Washingtonu podpisalo deklaracijo o Združenih narodih. To so bile ZDA, Združeno kraljestvo, ZSSR, Kitajska, Avstralija, Belgija, Kanada, Kostarika, Kuba, Češkoslovaška, Dominikanska republika, Salvador, Grčija, Gvatemala, Haiti, Honduras, Indija, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Nikaragva, Norveška, Panama, Poljska, Južnoafriška republika in Jugoslavija.

Leta 1956 je Sudan postal neodvisna država.

Leta 1958 je bila ustanovljena Evropska skupnost.

Leta 1959 so čete Fidela Castra izvedle državni udar in s položaja predsednika odstranile kubanskega predsednika Fulgencia Batisto.

Leta 1960 je Kamerun postal neodvisna država.

Leta 1962 je Zahodna Samoa postala od Nove Zelandije neodvisna država.

Leta 1964 je umrl libanonski predsednik Bechara El Khoury.

Leta 1971 so na vseh ameriških televizijah prepovedali oglaševanje cigaret.

Leta 1973 so bile Danska, Velika Britanija in Irska sprejete v Evropsko skupnost.

Leta 1978 je indijsko letalo boeing 747 eksplodiralo in strmoglavilo v morje ob indijskem Bombaju. Umrlo je 213 ljudi.

Leta 1981 je bila Grčija sprejeta v Evropsko skupnost.

Leta 1984 je Brunej postal neodvisna država.

Leta 1985 je Ernie Wise prvi v Veliki Britaniji klical z mobilnega telefona. Poklical je družbo Vodafone.

Leta 1986 sta bili Španija in Portugalska sprejeti v Evropsko skupnost.

Leta 1992 je George H. W. Bush postal prvi predsednik ZDA, ki je spregovoril v avstralskem parlamentu.

Leta 1993 je pod pritiskom Državljanskega foruma in drugih skupin, ki so se borile za državljanske pravice, padla češkoslovaška vlada. Nastali sta novi državi, Češka in Slovaška.

Leta 1995 je uradno začela delovati Svetovna trgovinska organizacija. Organizacija ima sedež v Ženevi, vanjo pa je vključenih 146 držav članic.

Leta 1995 so bile Švedska, Avstrija in Finska sprejete v Evropsko unijo.

Leta 1995 je umrl madžarsko-ameriški fizik in matematik Eugene Paul Wigner, ki je leta 1963 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1998 so v vseh restavracijah in barih v Kaliforniji prepovedali kajenje.

Leta 1999 je Evropska unija uvedla skupno denarno valuto evro in tako je zaživela Evropska monetarna unija. V 11 državah so z evri začeli plačevati leta 2001.

Leta 2001 je bil prvi dan tretjega tisočletja.

Leta 2002 je v 12 državah Evropske unije evro postal uradno plačilno sredstvo.

Leta 2003 je Luís Inácio Lula da Silva postal brazilski predsednik.

Leta 2005 se je začelo enoletno slovensko predsedovanje organizaciji Ovse.