Premadasa je bil izvoljen za predsednika leta 1989. Foto:
Premadasa je bil izvoljen za predsednika leta 1989. Foto:
Ranasinghe Premadasa
Ranasinghe Premadasa je bil zelo dejaven v socialnih reformah.
Številni Šrilančani so se udeležili predsednikovega pogreba.
Cesar Dioklecijan
Leta 305 se je Dioklecijan upokojil kot rimski cesar.
Emily Stowe
Leta 1831 se je rodila kanadska sufražetka Emily Stowe.
Kristalna palača
Letza 1851 se je v Kristalni palači odprla prva svetovna razstava.
Leta 1886 so bile delavske demonstracije v Chicagu.
Empire State Building
Leta 1931 so odprli Empire State Building.
Naomi Uemura
Leta 1978 je Naomi Uemura postal prvi, ki je s pasjo vprego prispel na severni tečaj.

Umorili so ga na današnji dan v Colombu, kjer ga je z bombo pričakal samomorilski napadalec, najverjetneje iz vrst Tamilskih tigrov. Preden je postal predsednik, je bil premier Šrilanke, in sicer od 6. februarja 1978 do 3. marca 1989.

Socialni reformator
Premadasa je izviral iz revnejše družine, šolal se je na kolidžu svetega Jožefa v Colombu.

Dolga leta je bil član Združene narodne stranke. Med svojim delovanjem kot minister za zveze je ustanovil radijsko postajo Radio Cejlon, ki velja za najstarejšo radijsko postajo v Južni Aziji.

Radijsko postajo je nato preimenoval v javno ustanovo in ji nadel ime Ceylon Broadcasting Corporation.

Del njegovega političnega programa je bila tudi ustanovitev zavetišča za revne, pomoč revnim, ustanovitev agencij za posvojitve in preprečevanje omamljanja kmetov v državi.

Žrtev bombnega napada
Ustanovil je fundacijo za dramsko umetnost in glasbo ter sklada za pokojnine za ostarele umetnike. Premadasa se je neuspešno spopadel z etničnimi konflikti v državi.

Že ko je postal predsednik, je v državi izbruhnil prvi upor, v katerem so pobili več vodij upora. Premadasa je bil poročen s Hemo, s katero je imel dva otroka, eden od njiju je umrl v bombnem napadu na očeta.


Leta 305 sta se Dioklecijan in Maksimilijan upokojila kot rimska cesarja.

Leta 408 je umrl rimski cesar Arkadij.

Leta 1045 je bil za papeža imenovan Gregor VI., s pravim imenom Johannes Gratianus. To je bil četrti izvoljeni papež v letu 1045. Vladal je do leta 1046.

Leta 1218 se je rodil svetorimski cesar Rudolph I. Nemški.

Leta 1308 je bil umorjen Albert I. Habsburški.

Leta 1363 je oglejski patriarh Ludvik della Torre izdal listino, v kateri je Kočevje prvič omenjeno kot Gotsche.

Leta 1493 se je rodil švicarski zdravnik, kemik in mislec Paracelsus. Spoznal je kemične in fizikalne temelje živega sveta. To svoje spoznanje je skušal uporabiti v zdravilstvu.

Leta 1572 je umrl papež Pij V., s pravim imenom Antonio Ghislieri. Rojen je bil leta 1504, za papeža pa je bil izvoljen leta 1566.

Leta 1707 sta se Anglija in Škotska združili v kraljestvo Velike Britanije.

Leta 1831 se je rodila kanadska zdravnica in sufražetka Emily Stowe.

Leta 1834 so britanske kolonije prepovedale suženjstvo.

Leta 1840 je bila izdana prva lepljiva poštna znamka, Penny Black, ki so jo izdali v Združenem kraljestvu.

Leta 1851 so v londonski Kristalni palači odprli prvo svetovno razstavo. Predstavljeni so bili dosežki znanosti v času industrijske revolucije. Sodelovalo je več kot 10.000 razstavljavcev, razstavili so 13 kilometrov stojnic. Obiskalo jo je več kot 6 milijonov obiskovalcev, zaprli so jo oktobra istega leta.

Leta 1852 se je rodil španski histolog in nevrolog Santiago Ramón y Cajal, ki je prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1873 je umrl škotski misijonar in raziskovalec Afrike David Livingstone. Po njem se imenujejo slapovi ob spodnjem toku reke Kongo in gorovje ob jezeru Malavi.

Leta 1886 so bile delavske demonstracije v Chicagu. V spomin na ta dogodek je 1. maj mednarodni praznik dela.

Leta 1889 so na prvem kongresu druge internacionale sprejeli sklep, da se od leta 1890 1. maj praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za 8-urni delavnik.

Leta 1900 se je v mestu Scofield v ameriški zvezni državi Utah zgodila najhujša rudarska nesreča v zgodovini ZDA. Umrlo je 200 ljudi.

Leta 1930 so tudi uradno poimenovali planet Pluton.

Leta 1931 so na Manhattnu v New Yorku odprli do tedaj najvišjo stavbo na svetu - Empire State Building, ki ima 102 nadstropji. Najvišja stavba je bila vse do leta 1972. Odprl pa jo je ameriški predsednik Hoover. Stala je 40 milijonov dolarjev.

Leta 1940 se je rodila italijanska izdelovalka nakita Elsa Peretti.

Leta 1945 je nacistični minister za propagando Joseph Goebbels naredil samomor.

Leta 1945 je Karl Dönitz postal predsednik Nemčije.

Leta 1948 je bila ustanovljena Demokratična ljudska republika Koreja, njen predsednik pa je postal Kim Il Sung.

Leta 1956 je cepivo proti otroški paralizi, ki ga je iznašel Jonas Salk, postalo dostopno javnosti.

Leta 1960 je bilo v zračnem prostoru Sovjetske zveze sestreljeno ameriško vohunsko letalo U-2, ki ga je pilotiral Francis Gary Powers.

Leta 1978 je Naomi Uemura postal prvi človek, ki je sam s pasjo vprego prispel na severni tečaj.

Leta 1978 je podjetje DEC poslali prvi t. i. SPAM, označen kot e-slam, na vsak naslov v Arpanetu na zahodni obali ZDA.

Leta 1979 je danski parlament Grenlandiji podelil samoupravo, ki je začela veljati naslednje leto.

Leta 1991 je bilo konec libanonske državljanske vojne.

Leta 1993 je francoski premier Pierre Bérégovoy naredil samomor.

Leta 2004 so države Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Malta in Ciper (samo grški del) postale članice Evropske unije.