Atentat je izvedel desno usmerjeni aktivist Jigal Amir, ki je ostro nasprotoval Rabinovemu podpisu Oselskega sporazuma. Rabin je bil prvi izraelski premier, rojen v Izraelu, edini izraelski premier, na katerega so izvedli atentat, in drugi, ki je umrl na delovnem mestu.

Rodil se je v Jeruzalemu, ki je bil tedaj pod Palestino. Odraščal je v Tel Avivu, kamor se je družina preselila, ko je bil mali Jicak star eno leto. Leta 1940 je z odliko končal šolanje na srednji kmetijski šoli Kadoori. Vpisal se je na univerzo in se v Veliki Britaniji udeležil nekaj vojaških tečajev o strategiji.

Leta 1941 se je udeležil praktičnega usposabljanja v kibucu Ramat Yochanan, kjer se je včlanil v Palmach, sekcijo Haganaha, in se kmalu povzpel na glavnega operativnega vodje. Ta položaj je zasedel oktobra 1947. Leta 1948, ko je Izrael postal neodvisen, se je poročil z Leo. Tega leta se je udeležil tudi arabsko-izraelske vojne. V Jeruzalemu je vodil izraelske operacije in se spopadel z egiptovsko vojsko v Negevu.

Leta 1962 je postal vodja štaba izraelskega obrambnega ministrstva. Pod njegovim vodstvom je država dosegla nekaj vidnih zmag nad Egiptom, Sirijo in Jordanijo leta 1967. Ko se je poslovil s te funkcije, je postal diplomat in od leta 1968 je na tem mestu deloval v ZDA.

Leta 1973 je bil izvoljen v kneset in bil imenovan za ministra za delo. 2. junija 1974 je na premierskem mestu nasledil Goldo Meir. S tega mesta je odstopil leta 1977, nasledil pa ga je član Likuda Menachem Begin. V poznih osemdesetih letih je bil Rabin minister za obrambo, nato pa je bil leta 1992 znova izbran na položaj prvega ministra v državi.

Imel je vodilno vlogo pri podpisu Oselskega sporazuma, s katerim je bila ustanovljena palestinska oblast, Palestina pa je dobila tudi delni nadzor nad Gazo in Zahodnim bregom. Pred podpisom je Rabin 9. septembra 1993 prejel pismo Jaserja Arafata, v katerem je ta obljubil premirje in uradno priznal Izrael kot državo. Še istega dne je Rabin Arafatu poslal pismo, v katerem je priznal PLO.

Skupaj z Jaserjem Arafatom in Šimonom Peresom je bil leta 1994 nagrajen z Nobelovo nagrado za mir za vlogo, ki jo je imel pri podpisu Osla. 4. novembra 1995 ga je, potem ko se je udeležil zbora v Tel Avivu, na katerem je podprl oselski proces, ubil Jigal Amir. Rabin je umrl v bližnji bolnišnici na operacijski mizi zaradi izgube krvi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 86 pred našim štetjem je rimski vojskovodja Sula po enoletnem obleganju zavzel Atene. Mesta ni porušil, dal pa je pobiti večino prebivalstva.

Leta 1562 je vojvoda Franc Guise v mestu Vassy ukazal pobiti več kot 60 hugenotov, ki so bili zbrani v cerkvi. "Krvava kopel v Vassyju" je bila uvod v verske vojne, ki so pretresale Francijo do konca stoletja.

Leta 1565 je bilo ustanovljeno mesto Rio de Janeiro.

Leta 1628 je v Angliji začel veljati davek na ladje, ki so ga morala plačati vsa angleška okrožja, in ne le tista, ki so imela pristanišča. Zakon je februarja istega leta izdal angleški kralj Charles I.

Leta 1642 je bilo ustanovljeno prvo ameriško mesto Georgeana, ameriška zvezna država Massachusetts; danes to mesto leži v Mainu in se je v stoletjih preimenovalo v York.

Leta 1692 se je v Salemu začelo sojenje čarovnicam.

Leta 1700 je Švedska uvedla svoj koledar.

Leta 1790 je v New Yorku prvič zasedalo vrhovno sodišče ZDA.

Leta 1803 je bil Ohio kot 17. zvezna država sprejet v ZDA.

Leta 1811 je egipčanski vladar Mohamed Ali ukazal pobiti vse vodje dinastije Mamelukov.

Leta 1840 je Adolphe Thiers postal francoski premier.

Leta 1854 je izginil nemški psiholog Friedrich Eduard Beneke. Dve leti kasneje so njegove posmrtne ostanke našli v kanalu v bližini Charlottenburga.

Leta 1867 je Nebraska postala 27. ameriška zvezna država. Njeno glavno mesto je postal Lancaster, ki so ga preimenovali v Lincoln.

Leta 1872 je bil kot prvi narodni park na svetu ustanovljen Yellowstone National Park.

Leta 1873 je začelo podjetje E. Remington and Sons v Ilionu, ameriška zvezna država New York, izdelovati prve pisalne stroje.

Leta 1896 je Henri Becquerel odkril radioaktivnost.

Leta 1908 je bil umorjen portugalski kralj Carlos I. Med vožnjo po lizbonskih ulicah z odprto kočijo so ga ustrelili revolucionarji.

Leta 1910 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Archer John Porter Martin.

Leta 1911 je umrl nizozemski kemik Jacobus Henricus van t'Hoff. Leta 1901 je prejel Nobelovo nagrado, rodil se je leta 1852.

Leta 1912 je Albert Berry prvič skočil s padalom, medtem ko se je letalo, iz katerega je skočil, premikalo po zraku.

Leta 1918 je nemška podmornica Unterseeboot 19 (U-19) pri otoku Rathlin potopila ladjo HMS Calgarian.

Leta 1918 se je rodil brazilski predsednik Joao Goulart.

Leta 1930 je umrl nemški kemik in industrialec Friedrich Karl »Fritz« Henkel.

Leta 1932 so ugrabili Charlesa Lindbergha III., sina ameriškega letalca Charlesa Lindbergha.

Leta 1936 je bil končan Hooverjev jez.

Leta 1941 je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1947 je delo začel IMF - International Monetary Fund (Mednarodni denarni sklad).

Leta 1949 je Indonezija zavzela Jogjakarto, ki je bila pred tem v lasti Nizozemske.

Leta 1950 je bil Klaus Fuchs obtožen, da je vohunil za Sovjetsko zvezo in ji predajal pomembne informacije o atomski bombi.

Leta 1953 je Stalin utrpel hudo kap, zaradi posledic katere je umrl štiri dni kasneje.

Leta 1954 so Američani na atolu Bikini v Pacifiku izvedli poskus z jedrsko bombo Castle Bravo, ki je imela moč 15 megaton. Izid poskusa je bilo največje radioaktivno onesnaženje, ki so ga povzročile ZDA.

Leta 1954 so portoriški nacionalisti napadli zgradbo ameriškega Capitola, v napadu pa je bilo ranjenih pet poslancev.

Leta 1958 se je rodil švicarski psihiater in balonar Bertrand Piccard.

Leta 1959 se je ciprski pravoslavni nadškof in politik Makarios, pred posvetitvijo Mihail Kikotis, po večletnem izgnanstvu vrnil v domovino. Leta 1968 je postal predsednik države in eden od pobudnikov gibanja neuvrščenosti.

Leta 1961 je ameriški predsednik John F. Kennedy ustanovil Mirovne sile.

Leta 1962 je pri vzletu iz newyorškega letališča strmoglavilo letalo American Airlines Flight 1.

Leta 1966 je rusko plovilo Venera 3 strmoglavilo na Venero in postalo prvo plovilo, ki je kadar koli pristalo na tujem planetu.

Leta 1971 je na moškem stranišču v ameriškem Capitolu eksplodirala bomba.

Leta 1975 so v Avstraliji začeli oddajati televizijski program v barvah.

Leta 1978 so krsto Charlieja Chaplina ukradli z nekega švicarskega pokopališča.

Leta 1995 je poljski premier Waldemar Pawlak odstopil, nasledil ga je Jozef Oleksy.

Leta 2002 so v Španiji zamenjali nacionalno denarno enoto pezeto z evrom.

Leta 2004 je Mohammed Bahr Al Uloum postal iraški predsednik.