Rafik, rojen v sunitski družini, je osnovno in srednjo šolo obiskoval v Sidonu, ekonomijo je študiral na bejrutski arabski univerzi. Leta 1965 je odšel v Savdsko Arabijo, kjer je bil zaposlen pri gradbenem podjetju. Tega leta se je tudi poročil z Nazik Audeh. Leta 1969, ko so cene nafte začele naraščati, je ustanovil podjetje CICONEST in tako rekoč čez noč obogatel (v 80. letih se je uvrstil na Forbesov seznam 100 najbogatejših Zemljanov, leta 2002 je imel 3,8 milijard ameriških dolarjev premoženja in je veljal za četrtega najbogatejšega politika na svetu).

Leta 1978 mu je savdska kraljeva družina zaradi poslovnih uspehov podelila državljanstvo Savdske Arabije. Leta 1979 je CICONEST združil s podjetjem Oger v Oger International s sedežem v Parizu. Dejavnost podjetja se je razširila na bančništvo, nepremičnine, nafto, industrijo in telekomunikacije. Leta 1989 je s svojim denarjem pripravil mirovna pogajanja v Taifu, ki so se končala s podpisom taifskega sporazuma.

Ta je končal libanonsko državljansko vojno. V Libanon se je vrnil leta 1992 in postal premier. Z izdajo obveznic in posojilom Svetovne banke je poskrbel za začetek obnove Libanona. Na premierskem položaju je ostal do leta 1998, nato pa je bil za premierja ponovno izvoljen leta 2000. Ko so leta 2004 pod pritiskom Sirije prosirsko usmerjenemu predsedniku Émilu Lahoudu podaljšali mandat, je 20. novembra tega leta protestno odstopil. Haririja so zelo cenili tuji voditelji, med vodenjem vlade pa je omogočil izbrazbo okoli 30.000 študentom v Libanonu in zunaj njega, poleg tega je v dobrodelne namene in investicije prispeval veliko svojega denarja in deloval za obnovo države ter zbližanje verskih in etničnih skupin.

Njegova ekonomska politika je državo pripeljala do velikanskega proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. Kljub donacijam v dobrodelne namene so ga obtoževali, da je revne sloje izključil iz javnega življenja. Veliko ministrov njegove vlade je bilo predmet preiskave zaradi korupcije, zaradi njegovih investicij tudi v času vodenja vlade so ga kritizirali zaradi konflikta interesov. 14. februarja 2005 je bil skupaj s še 20 spremljevalci ubit na bejrutski ulici Rue Minet al Hosn pred hotelom St. George v bombnem napadu (moč eksploziva je bila enakovredna toni TNT-ja).

Neuradno naj bi napad nanj pripravile sirske oblasti, uradno pa razlog za umor ni znan. Po besedah Valida Džumblata je sirski predsednik Bašar al Asad avgusta 2004 Haririju in njemu posredno grozil s smrtjo. Po tem atentatu je izbruhnila tako imenovana revolucija ceder. Na tisoče Libanoncev se je zgrnilo na množične protisirske demonstracije na bejrutskem Trgu mučenikov. Skupaj s pritiskom mednarodne skupnosti jim je uspelo doseči, da je Sirija popustila in do 26. aprila 2005 v celoti umaknila svojo vojsko in obveščevalce iz Libanona.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 835 je Rimskokatoliška cerkev (RKC) dan vseh svetih prvič praznovala 1. novembra. Pred tem so ga praznovali maja, ker pa je takrat v Rimu primanjkovalo hrane, ga je papež Gregor IV. prestavil in Ludviku Pobožnemu naročil, naj ga uvede v frankovski državi. Sprva se je RKC spominjal samo mučencev, ki so se jim šele kasneje pridružili tudi drugi svetniki. Ker je število mučencev močno naraščalo in ni mogel vsak dobiti svojega godovnega dne, je RKC uvedel poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh skupaj.

Leta 846 se je rodil Ludvik Jecljavi, kralj Zahodne Francije.

Leta 996 je bilo v dokumentu cesarja Otona III. prvič omenjeno ime današnje Avstrije – Ostarrichi.

Leta 1319 je umrl toskanski plemič Uguccione della Faggiuola.

Leta 1339 se je rodil avstrijski vojvoda Rudolf IV. Habsburški.

Leta 1351 se je rodil vojvoda Leopold III. Avstrijski.

Leta 1530 je okrog 400 tisoč ljudi umrlo, potem ko se je porušil nizozemski nasip.

Leta 1567 se je rodil španski diplomat Diego Sarmiento de Acuña, conde de Gondomar.

Leta 1578 je umrl ruski princ Dmitrij Pozharski.

Leta 1592 je japonska vojska pri Busanu porazila maloštevilčno korejsko vojsko.

Leta 1611 se je rodil italijansko-francoski poveljnik Franšois-Marie, comte de Broglie.

Leta 1683 je bila britanska kolonija New York razdeljena na 12 okrožij.

Leta 1700 je umrl španski kralj Karel II.

Leta 1755 je Lizbono, glavno mesto Portugalske, uničil potres, po katerem so izbruhnili številni požari. Potres in cunami, ki je nastal po potresu, sta uničila mesto. Umrlo je med 60 in 90 tisoč ljudi.

Leta 1762 se je rodil britanski premier Spencer Perceval.

Leta 1778 se je rodil švedski kralj Gustav Adolf IV.

Leta 1800 je ameriški predsednik John Adams postal prvi predsednik ZDA, ki je živel v Izvršilni graščini, ki so jo kasneje preimenovali v Belo hišo.

Leta 1840 se je rodil italijanski naravoslovec in raziskovalec Giacomo Doria.

Leta 1859 so na Cape Lookoutu v Severni Karolini prvič uporabili svetilnik, ki se ga je videlo 30 kilometrov daleč.

Leta 1870 je v ZDA Urad za vreme napovedal svojo prvo uradno meteorološko napoved.

Leta 1878 se je rodil argentinski politik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Carlos Saavedra Lamas.

Leta 1880 se je rodil nemški geolog, astronom, meteorolog, klimatolog in raziskovalec Alfred Lothar Wegener.

Leta 1889 se je rodil angleški mirovnik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Philip Noel-Baker, baron Noel-Baker.

Leta 1894 je po smrti ruskega cara Aleksandra III. postal car njegov sin Nikolaj II.

Leta 1896 je bila na naslovnici National Geographica prvič objavljena slika golih ženskih prsi.

Leta 1916 se je začela deveta soška fronta, ki se je končala 4. novembra istega leta.

Leta 1918 so Američani prebili nemško obrambo na reki Meusi.

Leta 1918 je prevzel oblast v Mariboru major in slovenski pesnik Rudolf Maister, ki je vodil približno 400 častnikov in vojakov. Akcija je bila odločilna za dokončno določitev severnih slovenskih meja.

Leta 1918 se je na križišču med ulicama Malbone in Flatbush Avenue v New Yorku zgodila najhujša prometna nesreča v zgodovini ZDA, v kateri je umrlo najmanj 93 ljudi.

Leta 1922 je Mehmed VI., zadnji otomanski sultan, odstopil.

Leta 1925 je nekdanji kozaški poveljnik Reza Khan dosegel, da ga je narodna skupščina v Perziji imenovala za šaha, s čimer je ustanovil novo vladarsko dinastijo Pahlavi.

Leta 1934 se je rodil švicarski podjetnik avtomobilski industriji Umberto Agnelli.

Leta 1936 je italijanski fašistični voditelj in ministrski predsednik Benito Mussolini podpisal zavezništvo z Nemčijo.

Leta 1939 so prvič predstavili zajca, ki je bil oplojen z umetno oploditvijo.

Leta 1942 se je rodil ameriški kontroverzni založnik Larry Flint, izdajatelj prve erotične revije Hustler.

Leta 1942 so bile ustanovljene prve divizije v NOV-u in PO-ju Jugoslavije.

Leta 1948 je bilo ob obali južne Mandžurije ubitih šest tisoč ljudi, potem ko je kitajska trgovska ladja eksplodirala in se potopila.

Leta 1950 sta portoriška nacionalista Griselio Torresola in Oscar Collazo poskušala umoriti ameriškega predsednika Harryja S. Trumana.

Leta 1950 se je papež Pij XII. sklical na papeško nezmotljivost, ko je uradno definiral dogmo o vnebovzetju Marije.

Leta 1951 so bili ameriški vojaki izpostavljeni eksploziji atomske bombe kot del urjenja v Desert Rocku v Nevadi. Vojakov, ki so v poskusu sodelovali, se vadbe niso udeležili prostovoljno.

Leta 1952 so ZDA na atolu Eniwetok opravile test s prvo vodikovo bombo.

Leta 1956 je umrl italijanski maršal in politik Pietro Badoglio.

Leta 1963 so uradno odprli observatorij Arecibo v Puerto Ricu, ki ima največji teleskop, ki je bil kadar koli zgrajen.

Leta 1963 je bil južnovietnamski predsednik Ngo Dinh Diem v uporu, ki ga je vodil general Duong Van Minh odstavljen in ubit.

Leta 1979 je umrla prva dama ZDA Mamie Eisenhower.

Leta 1981 je Antigva in Barbuda postala od Velike Britanije neodvisna država.

Leta 1990 je porota v New Yorku dosodila, da mora boksar Mike Tyson plačati 100 dolarjev Sandri Miller, ker jo je zgrabil za oprsje in jo užalil. Porota je menila, da Tysonovo obnašanje ni bilo nasilno.

Leta 1993 je umrl španski biokemik in Nobelov nagrajenec Severo Ochoa.

Leta 1993 je začel veljati maastrichtski sporazum o ustanovitvi Evropske unije.

Leta 1994 je bila družina Čijon iz Južne Koreje obsojena na smrt zaradi umora petih ljudi, ki jih je nato pojedla.

Leta 1998 je bilo ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice.

Leta 2004 je Banka Japonske izdala novo serijo bankovcev za tisoč, pet tisoč in 10 tisoč jenov.