Rodil se je 24. septembra 1905 v Luarci. Njegov oče je bil odvetnik in poslovnež Severo Manuel Ochoa, njegova mati je bila Carmen de Albornoz.

Ko je bil Severo star sedem let, je oče umrl, z materjo pa sta se preselila v Málago, kjer je nato Severo končal osnovno in srednjo šolo. Njegovo zanimanje za biologijo je spodbudilo branje del španskega nevrologa in nobelovca Santiaga Ramóna y Cajala. Leta 1923 se je Severo vpisal na univerzo v Madridu, kjer je študiral medicino. Upal je, da bo delal s Cajalom, a se je ta že upokojil. Leta 1929 je Severo prejel naziv zdravnik, dve leti pozneje pa se je poročil s Carmen Garcio Cobian, s katero pa ni imel otrok. Od leta 1938 je delal na več različnih mestih.

Tako je bil do leta 1941 demonstrator in asistent pri raziskavah na univerzi Oxford, nato pa je odšel v ZDA, kjer je delal na več različnih univerzah. Leta 1942 je bil imenovan za raziskovalca na newyorški univerzi na medicini, kjer je leta 1954 postal asistent - profesor biokemije, nekaj let pozneje pa je postal tudi vodja oddelka za biokemijo. Leta 1956 je postal ameriški državljan. Tri leta pozneje pa je za sintezo RNA (ribonukleinske kisline) prejel Nobelovo nagrado. Leta 1979 je za svoje delo prejel tudi ameriško nagrado za znanost. Ochoa je nadaljeval svoje delo na sintezi proteinov in replikaciji RNA-virusov do leta 1985, ko se je vrnil v Španijo, kjer je nato svetoval španskim znanstvenikom. Umrl je v Madridu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 835 je Rimskokatoliška cerkev (RKC) dan vseh svetih prvič praznovala 1. novembra. Predtem so ga praznovali maja, ker pa je takrat v Rimu primanjkovalo hrane, ga je papež Gregor IV. prestavil in Ludviku Pobožnemu naročil, naj ga uvede v frankovski državi. Sprva se je RKC spominjal samo mučencev, ki so se jim šele pozneje pridružili tudi drugi svetniki. Ker je število mučencev močno naraščalo in ni mogel vsak dobiti svojega godovnega dne, je RKC uvedel poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh skupaj.

Leta 846 se je rodil Ludvik Jecljavi, kralj Zahodne Francije.

Leta 996 je bilo v dokumentu cesarja Otona III. prvič omenjeno ime današnje Avstrije - Ostarrichi.

Leta 1319 je umrl toskanski plemič Uguccione della Faggiuola.

Leta 1339 se je rodil avstrijski vojvoda Rudolf IV. Habsburški.

Leta 1351 se je rodil vojvoda Leopold III. Avstrijski.

Leta 1530 je okoli 400 tisoč ljudi umrlo, potem ko se je porušil nizozemski nasip.

Leta 1567 se je rodil španski diplomat Diego Sarmiento de Acuña, conde de Gondomar.

Leta 1578 je umrl ruski princ Dmitrij Požarski.

Leta 1592 je japonska vojska pri Busanu porazila maloštevilčno korejsko vojsko.

Leta 1611 se je rodil italijansko-francoski poveljnik Franšois-Marie - comte de Broglie.

Leta 1683 je bila britanska kolonija New York razdeljena na 12 okrožij.

Leta 1700 je umrl španski kralj Karel II.

Leta 1755 je Lizbono, glavno mesto Portugalske, uničil potres, po katerem so izbruhnili številni požari. Potres in cunamiji, ki so nastali po potresu, so uničili mesto. Umrlo je od 60 do 90 tisoč ljudi.

Leta 1762 se je rodil britanski premier Spencer Perceval.

Leta 1778 se je rodil švedski kralj Gustav Adolf IV.

Leta 1800 je ameriški predsednik John Adams postal prvi predsednik ZDA, ki je živel v Izvršilni graščini, ki so jo pozneje preimenovali v Belo hišo.

Leta 1840 se je rodil italijanski naravoslovec in raziskovalec Giacomo Doria.

Leta 1859 so na Cape Lookoutu v Severni Karolini prvič uporabili svetilnik, ki se ga je videlo 30 kilometrov daleč.

Leta 1870 je v ZDA urad za vreme napovedal svojo prvo uradno vremenoslovno napoved.

Leta 1878 se je rodil argentinski politik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Carlos Saavedra Lamas.

Leta 1880 se je rodil nemški geolog, astronom, vremenoslovec, klimatolog in raziskovalec Alfred Lothar Wegener.

Leta 1889 se je rodil angleški mirovnik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Philip Noel-Baker, baron Noel-Baker.

Leta 1894 je po smrti ruskega cara Aleksandra III. postal car njegov sin Nikolaj II.

Leta 1896 je bila na naslovnici National Geographica prvič objavljena slika golih ženskih prsi.

Leta 1916 se je začela deveta soška fronta, ki se je končala 4. novembra istega leta.

Leta 1918 so Američani prebili nemško obrambo na reki Meusi.

Leta 1918 je prevzel oblast v Mariboru major in slovenski pesnik Rudolf Maister, ki je vodil približno 400 častnikov in vojakov. Akcija je bila odločilna za dokončno določitev severnih slovenskih meja.

Leta 1918 se je na križišču med ulicama Malbone in Flatbush Avenue v New Yorku zgodila najhujša prometna nesreča v zgodovini ZDA, v kateri je umrlo najmanj 93 ljudi.

Leta 1922 je Mehmed VI., zadnji otomanski sultan, odstopil.

Leta 1925 je nekdanji kozaški poveljnik Reza Khan dosegel, da ga je narodna skupščina v Perziji imenovala za šaha, s čimer je ustanovil novo vladarsko dinastijo Pahlavi.

Leta 1934 se je rodil švicarski podjetnik v avtomobilski industriji Umberto Agnelli.

Leta 1936 je italijanski fašistični voditelj in ministrski predsednik Benito Mussolini podpisal zavezništvo z Nemčijo.

Leta 1939 so prvič predstavili zajca, ki je bil oplojen z umetno oploditvijo.

Leta 1942 se je rodil ameriški sporni založnik Larry Flint, izdajatelj prve erotične revije Hustler.

Leta 1942 so bile ustanovljene prve divizije v NOV-u in PO-ju Jugoslavije.

Leta 1948 je bilo ob obali južne Mandžurije ubitih šest tisoč ljudi, potem ko je kitajska trgovska ladja eksplodirala in se potopila.

Leta 1950 sta portoriška nacionalista Griselio Torresola in Oscar Collazo poizkušala umoriti ameriškega predsednika Harryja S. Trumana.

Leta 1950 se je papež Pij XII. sklical na papeško nezmotljivost, ko je uradno definiral dogmo o vnebovzetju Marije.

Leta 1951 so bili ameriški vojaki izpostavljeni eksploziji atomske bombe kot delu urjenja v Desert Rocku v Nevadi. Vojaki, ki so v poskusu sodelovali, se vadbe niso udeležili prostovoljno.

Leta 1952 so ZDA na atolu Eniwetok opravile test s prvo vodikovo bombo.

Leta 1956 je umrl italijanski maršal in politik Pietro Badoglio.

Leta 1963 so uradno odprli observatorij Arecibo v Puerto Ricu, ki ima največji teleskop, ki je bil kadar koli zgrajen.

Leta 1963 je bil južnovietnamski predsednik Ngo Ding Diem v uporu, ki ga je vodil general Duong van Minh, odstavljen in ubit.

Leta 1979 je umrla prva dama ZDA Mamie Eisenhower.

Leta 1981 je Antigva in Barbuda postala od Velike Britanije neodvisna država.

Leta 1990 je porota v New Yorku dosodila, da mora boksar Mike Tyson plačati 100 dolarjev Sandri Miller, ker jo je zgrabil za oprsje in jo užalil. Porota je menila, da Tysonovo obnašanje ni bilo nasilno.

Leta 1993 je začel veljati maastrichtski sporazum o ustanovitvi Evropske unije.

Leta 1994 je bila družina Čijon iz Južne Koreje obsojena na smrt zaradi umora petih ljudi, ki jih je nato pojedla.

Leta 1998 je bilo ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice.

Leta 2004 je Banka Japonske izdala novo serijo bankovcev za tisoč, pet tisoč in 10 tisoč jenov.