Obdobje njegovega vladanja je znano kot obdobje razkošja in razcveta Francije, znano pa je tudi po gradnji dvorca Versailles.

Regentstvo je ob njegovem imenovanju za kralja prevzela njegova mama Ana Avstrijska, dejansko pa je vladal kardinal Mazarin. V času Ludvika XIV. je Francija postala gospodarska in kolonialna sila, hkrati pa tudi evropski kulturni center. Ludvik XIV. je predstavljal simbol absolutistične monarhije.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1159 je umrl papež Adrian IV. (Nicholas Breakspear). Bil je edini Anglež, ki je kdaj postal papež.

Leta 1535 je francoski pomorščak Jacques Cartier ob indijanski naselbini Hočelaga ustanovil prvo francosko naselbino, današnji Montreal.

Leta 1557 je umrl francoski raziskovalec Jacques Cartier.

Leta 1648 je umrl francoski matematik, fizik, filozof, teolog in muzikolog Marin Mersenne.

Leta 1838 je umrl ameriški raziskovalec William Clark.

Leta 1870 se je začela bitka pri Sedanu. V francosko-pruski vojni so Prusi pod poveljstvom Helmuta von Moltkeja porazili čete francoskega cesarja Napoleona III., kar je pripeljalo do konca Drugega cesarstva.

Leta 1888 se je rodil hrvaški zdravnik in diplomat Andrija Štampar.

Leta 1906 se je rodil predsednik Dominikanske republike Joaquín Antonio Balaguer Ricardo.

Leta 1923 je Japonsko prizadel katastrofalni potres. Glavno mesto Tokio in Jokohama sta bila skoraj povsem porušeni. V potresu je umrlo okoli 150.000 ljudi, 2,5 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Potres so vzdržala le poslopja na gričih in v predmestjih. Potresu so sledile hude poplave in epidemija kolere. Razglasili so izredno stanje. Na stotisoče ljudi je zapustilo domove in se zateklo na deželo, kjer so upali na zavetje in hrano.

Leta 1928 je Radio Ljubljana začel redno oddajanje.

Leta 1930 se je začel 1. tržaški proces.

Leta 1939 so Nemci v jutranjih urah brez vojne napovedi napadli Poljsko. Začela se je druga svetovna vojna. Nemci so pred tem uprizorili in Poljakom pripisali provokacijo, ki naj bi bila vzrok za napad. Dokaz za Hitlerjeve namere so bile nemške čete, ki so jih kopičili ob meji. Poljska ni bila kos nemškim silam. Poljsko zaledje je bilo zaradi nemških bombnih napadov na Varšavo in druga mesta ter številne komunikacijske poti v popolnem razsulu. Glavne nemške operacije so bile 17. septembra že končane, 22. septembra se je vdala še Varšava. Vzhodni del Poljske je v skladu s tajnim dogovorom zasedla Sovjetska zveza.

Leta 1942 je nemški Wehrmacht prodrl do reke Volge.

Leta 1951 so Avstralija, Nova Zelandija in ZDA v San Franciscu podpisale pakt ANZUS, s katerim so si zagotovile medsebojno pomoč in reševanje sporov na miren način.

Leta 1961 se je v Beogradu začela Prva konferenca predsednikov vlad in držav neuvrščenih, na kateri je sodelovalo 25 predstavnikov držav in 40 protikolonialnih in osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po šestih dnevih so na konferenci sprejeli dokument O načelih neuvrščenih kot alternativo blokovski razdelitvi in hladni vojni.

Leta 1967 je samomor naredila žena poveljnika koncentracijskega taborišča Buchenwald, Ilsa Koch, ki so jo zaradi krutosti imenovali čarovnica iz Buchenwalda.

Leta 1969 je skupina mladih libijskih častnikov strmoglavila libijskega kralja Idrisa 1. in razglasila Arabsko republiko Libijo. Oblast je prevzel revolucionarni svet pod vodstvom Moamerja El Gadafija.

Leta 1971 je Katar postal neodvisna država.

Leta 1978 je potres v Iranu zahteval več kot 12.000 žrtev.

Leta 1981 je umrl nemški nacistični uradnik, po izobrazbi arhitekt, Albert Speer.

Leta 1982 je v Varšavi umrl nekdanji poljski generalni sekretar Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije Vladislav Gomulka, ki je bil na čelu partije od leta 1943 do 1948. Leta 1949 so ga izključili iz centralnega komiteja, bil je aretiran kot revizionist. Čez šest let so ga rehabilitirali in izbrali za prvega sekretarja, na tem položaju je ostal do leta 1970. Gomulka se je rodil 6. februarja 1905 v Krasnem.

Leta 1983 je sovjetska vojska nad Sahalinom sestrelila južnokorejski boeing 747 z 240 potniki in 29 člani posadke. Umrli so vsi na letalu.

Leta 1985 so, 73 let po nesreči veličastne čezoceanske ladje Titanik, našli njegove ostanke na dnu oceana. Ostanke je odkrila skupina raziskovalcev na čelu z Robertom Ballardom in Jean-Louisom Michelom.

Ko je bil Titanik izdelan, je bil največji parnik na svetu, potonil pa je med svojim prvim potovanjem čez Atlantik v nedeljo, 14. aprila 1912. Tega dne je ob 23.40 (po ladijskem času) trčil v ledeno goro, dve uri in štirideset minut pozneje pa je potonil. V ledeno mrzli vodi je umrlo 1.517 ljudi, na ladji pa je bilo ob izplutju 2.223 potnikov. Rešilo se je največ žensk in otrok oziroma 706 potnikov. Titanik je bil dolg 269 metrov, širok 28 metov, težek 46.328 ton, višina ladje od morske gladine do palube pa je bila 18 metrov. Njegova največja hitrost je bila 43 kilometrov na uro oziroma 23 vozlov. Imela je štiri 19-metrske dimnike, od katerih pa eden ni deloval, ampak so ga ladji dodali, da bi delovala bolj impresivno.

Leta 1988 je umrl ameriški fizik Luis Walter Alvarez, ki je za svoje delo leta 1968 prejel Nobelovo nagrado. Največ se je ukvarjal z radarsko in jedrsko fiziko.

Leta 1991 je Uzbekistan postal neodvisen.

Leta 2004 je skupina oboroženih ugrabiteljev vdrla v šolo v Beslanu v Severni Osetiji in tam tri dni zadrževala več kot tisoč otrok, staršev in učiteljev, ki so se zbrali na prvi šolski dan. Umrlo je 330 ljudi, med njimi je bila polovica otrok.