Cesar Akihito in cesarica Mičiko letos praznujeta zlato obletnico poroke. Foto: Reuters
Cesar Akihito in cesarica Mičiko letos praznujeta zlato obletnico poroke. Foto: Reuters
Hugo Grotius
Hugo Grotius je utemeljitelj znanosti o mednarodnem pravu.
Mount Tambora
Krater je posledica izbruha leta 1815. Foto: EPA
Spomenik Borisa Kidriča
Spomenik Borisa Kidriča stoji v središču Ljubljane.
Leninov mavzolej
Leninov mavzolej vsako leto obišče mnogo ljudi. Foto: EPA
Emiliano Zapata Salazar
Zapata se je bojeval za pravice avtohtonih prebivalcev.
Ladja je le nekaj dni pozneje končala na dnu morja. Foto: EPA
Zgodilo se je 10. aprila ...

se je (takrat prihodnji) japonski cesar Akihito poročil z navadno državljanko Mičiko Šoda.

Akihito, 125. japonski cesar, se je rodil 23. decembra 1933. Prestol je prevzel leta 1989 in je s 75 leti danes 20. najstarejši svetovni monarh. 10. aprila 1959 se je poročil z Mičiko Šoda, najstarejšo hčerko Hidesabura Šode, predsednika podjetja Nišin (gre za tovarno, v kateri meljejo moko). Princesa Mičiko je tako postala prva članica cesarske družine, ki ni modre krvi.

V zakonu so se Akihitu in Mičiko rodili trije otroci: leta 1960 prestolonaslednik princ Naruhito, znan tudi pod vzdevkom princ Hiro, leta 1965 princ Akišino (princ Aja) in leta 1969 princesa Sajako (princesa Nori), ki pa se je po poroki s "slehernikom" Jošikijem Kurodo odpovedala nazivu princese in članstvu v cesarski družini, kot veleva japonski zakon.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1389 se je rodil firenški vladar Cosimo Medičejski.

Leta 1512 se je rodil škotski kralj James V.

Leta 1533 je umrl danski kralj Frederick I.

Leta 1583 se je v Delftu rodil nizozemski utemeljitelj znanosti o mednarodnem pravu Hugo Grotius. Z delom O pravu vojne in miru, ki temelji na nazorih naravnega prava, je postavil temelje mednarodnemu pravu. V delu Svobodno morju je postavil temelje pomorskemu pravu.

Leta 1585 je umrl papež Gregor XIII., s pravim imenom Ugo Buoncampagno. Papež je postal leta 1572.

Leta 1741 je Prusija premagala Avstrijo v bitki pri Mollwitzu.

Leta 1783 se je rodila Hortense de Beauharnais, nizozemska kraljica in žena Louisa Bonaparteja.

Leta 1815 je v Indoneziji izbruhnil vulkan Mount Tambora. Prah je prekril kar nekaj otokov te države.

Leta 1847 se je rodil ameriški časnikar madžarskega rodu, Joseph Pulitzer. Ustanovil je Pulitzerjevo nagrado, ki jo podeljujejo od leta 1917 za največje dosežke v časnikarstvu. Umrl je 29. 10. 1911.

Leta 1866 je v New Yorku Henry Bergh ustanovil Ameriško zvezo za preprečevanje mučenja živali.

Leta 1869 je bila dograjena pacifiška železnica, ki je medsebojno povezala atlantsko in tihooceansko obalo.

Leta 1870 se je rodil ruski voditelj Vladimir Lenin.

Leta 1887 se je rodil argentinski psiholog in Nobelov nagrajenec Bernardo Houssay.

Leta 1904 je umrla španska kraljica Isabella II.

Leta 1912 je RMS Titanic zapustil angleško pristanišče Southampton in odpotoval proti ZDA.

Leta 1912 se je rodil slovenski revolucionar Boris Kidrič, po katerem so poimenovali veliko vrtcev in šol, ima pa tudi svoj sklad.

V 30. letih je bil Kidrič ob Edvardu Kardelju eden vodilnih slovenskih komunistov, s katerimi je leta 1941 organiziral partizanski odpor.

Med drugo svetovno vojno je bil sekretar KP Slovenije, politični sekretar osvobodilne fronte in njen voditelj. 5. 5. 1945 je postal predsednik slovenske narodne vlade, leto pozneje v zvezni vladi minister za industrijo. Visoke gospodarske funkcije v Jugoslaviji je opravljal vse do smrti. Bil je tudi redni član SAZU-ja od leta 1949. Umrl je 11. 4. 1953 v Beogradu.

Leta 1917 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Robert Burns Woodward.

Leta 1919 je umrl vodja mehiške revolucije proti diktaturi Porfiria Diaza, ki je izbruhnila leta 1910, Emiliano Zapata Salazar.

Leta 1927 se je rodil ameriški znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Marshall Warren Nirenberg.

Leta 1935 je umrl slovenski politik, publicist in planinec Henrik Tuma.

Leta 1938 je Édouard Daladier postal francoski premier.

Leta 1941 so razglasili Neodvisno državo Hrvaško pod vodstvom Anteja Pavelića. Po ustanovitvi je ustaško gibanje začelo iztrebljati Srbe, Jude in Muslimane.

Leta 1944 sta Rudolf Vrba in Alfred Wetzler pobegnila iz taborišča smrti - Auschwitza II.

Leta 1944 je bil Henry Ford II. imenovan za izvršnega podpredsednika podjetja Ford Motor Company.

Leta 1955 je umrl francoski paleontolog, antropolog in teolog Teilhard de Chardin.

Leta 1957 je bil Sueški kanal po treh mesecih znova odprt za vse ladje.

Leta 1963 je ameriška podmornica USS Thresher izginila z vseh radarjev. Na njej je bilo ob izginotju 129 članov posadke.

Leta 1972 so komunistični gverilci po 20 dneh, odkar so v Buenos Airesu ugrabili Oberdana Sallustra, tega ubili.

Leta 1972 so ZDA in Sovjetska zveza podpisale sporazum o prepovedi uporabe biološkega orožja.

Leta 1972 so v Vietnamu ameriški bombniki B-52 prvič po novembru 1967 bombardirali Severni Vietnam.

Leta 1973 je angleško letalo v snežni nevihti pri Baslu strmoglavilo. Umrli so 104 ljudje.

Leta 1979 je tornado opustošil teksaško mesto Wichita Falls. Umrlo je 42 ljudi.

Leta 1991 je pri Livornu italijanski trajekt Moby Prince v gosti megli trčil s tankerjem. Umrlo je 140 ljudi.

Zgodilo se je 10. aprila ...