Po velikosti in obsegu je zelo podobna Zemlji, zato jo včasih imenujejo Zemljin sestrski planet. Ker je Venera bližje Soncu kot Zemlja, je zmeraj vidna v njegovi bližini in jo z Zemlje lahko opazujemo pred sončnim vzhodom ali malo za sončnim zahodom.

Včasih jo v tem smislu imenujemo (zvezda) »danica« (»jutranjica«) ali »večernica«. Ko je vidna, je najsvetlejša točka na nebu, in jo nekateri zamenjujejo z zvezdo. Površino pokriva malo kraterjev, 85 odstotkov planeta je lava in ima nekaj dejavnih ognjenikov.

Statistika o Veneri
Najvišji vrh je 12 kilometrov visoki Maxwell Montes, poimenovan po škotskem fiziku in matematiku Jamesu Clerku Maxwellu. Njena srednja razdalja od Sonca je 0,2333199 astronomskih enot. Srednja polos tira meri 108.208.930 kilometrov, povprečna hitrost na tirnici je 35,0214 kilometra na sekundo.

Venera je poleg Merkurja edini planet, ki nima naravnih satelitov. Od Zemlje je najmanj oddaljena 40.000.000 kilometrov, največ pa 259.000.000 kilometrov. V ekvatorju ima 12.103,6 kilometra, njena površina je 460.000.000 kvadratnih kilometrov, masa pa 4.869.000.000.000.000.000.000 ton.

Njena vrtilna doba okrog Sonca je 243 dni in 26 minut, giblje pa se v nasprotni smeri od Zemlje. Sestavljena je iz 96 odstotkov ogljikovega dioksida, treh odstotkov dušika, ostali plini (žveplov dioksid, vodna para, ogljikov monoksid, argon, helij, neon, ogljikov sulfid, vodikov klorid in vodikov fluorid) so le v sledeh. Ima veliko višji pritisk kot Zemlja, 9321,9 kilopscalov.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan

Leta 612 pr. n. št. je bil ubit asirski kralj Sinšariškun, uničena prestolnica Ninive.

Leta 955 je nemški kralj Oton I. v bitki na Leškem polju pri Augsburgu popolnoma porazil Madžare. Poraženo vojsko je zasledoval do meje svoje države in jo prisilil, da je tam tudi ostala. Posledica bitke na Leškem polju je bila, da so se Ogre zaceli stalno naseljevati v Panoniji, kjer so prevzemali gospodarsko, družbeno in politično ureditev, ki je takrat veljala v Evropi. Opustili so nomadsko življenje, prešli na poljedelstvo in polagoma ustvarili stabilno ogrsko državo.

Leta 1397 se je rodil svetorimski cesar Albert II.

Leta 1492 je Rodrigo Borgia postal papež Aleksander VI.

Leta 1519 je portugalski pomorščak Ferdinand Magellan s petimi ladjami po reki Guadalaquivir odplul iz španske Seville na pot okoli sveta.

Leta 1674 je bil v Greenwichu ustanovljen astronomski observatorij.

Leta 1653 je umrl nizozemski admiral Maarten Harpertszoon Tromp.

Leta 1680 so se pripadniki plemena Pueblo uprli Špancem.

Leta 1792 so v Parizu požgali palačo Tuileries in aretirali kralja Ludvika XVI.

Leta 1809 je Ekvador razglasil neodvisnost od Španije.

Leta 1821 je Missouri postal 24. ameriška zvezna država.

Leta 1827 se je rodil slovenski politik Lovro Toman.

Leta 1842 so v Veliki Britaniji sprejeli zakon, ki je prepovedal delo ženskam in otrokom, mlajšim od 10 let, v rudarskih jaških.

Leta 1856 je orkan v Lousiani ubil okoli 400 ljudi.

Leta 1874 se je rodil ameriški predsednik Herbert Clark Hoover.

Leta 1877 je Asaph Hall odkril Marsovo luno Deimos.

Leta 1880 se je rodil ameriški poslovnež in filantrop Robert Lee Thornton.

Leta 1893 je v Augsburgu Rudolf Diesel prvič predstavil svoj dizelski motor.

Leta 1896 so na Kredarici, na zemlji, ki jo je kupil Jakob Aljaž, odprli prvo triglavsko kočo, ki jo danes upravlja Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Leta 1896 je umrl nemški inženir Otto Lilienthal.

Leta 1897 je Felix Hoffmann odkril aspirin.

Leta 1913 se je s podpisom tako imenovanega Bukareštanskega miru končala druga balkanska vojna.

Leta 1918 je bila ustanovljena 1. ameriška armada, ki jo je vodil Pershing.

Leta 1920 so članice antante v Sevresu podpisale mir s premagano Turčijo, ki je v Evropi obdržala samo Carigrad, izgubila pa je tudi vse severnoafriške dežele.

Leta 1944 so ameriške čete porazile Japonce na otoku Guam v Pacifiku.

Leta 1944 so železničarji v Parizu začeli stavkati.

Leta 1945 je Japonska zaveznikom ponudila popolno kapitulacijo s pogojem, da cesar obdrži prestol.

Leta 1945 je umrl ameriški raketni strokovnjak Robert Hutchins Goddard.

Leta 1961 je Velika Britanija, ki se je dolgo obotavljala glede vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost, prosila za sprejem. Na bruseljskih pogajanjih je Francija uporabila veto, Veliki Britaniji pa je grozilo, da se bo izognila gospodarskemu poletu, ki je zajel v tem času Evropo.

Leta 1980 je umrl pakistanski predsednik Aga Mohamed Jahja Khan.

Leta 1988 je ameriški predsednik Ronald Reagan podpisal odlok, s katerim so Američani japonskega izvora dobili odškodnine za internacijo v času 2. svetovne vojne.

Leta 2002 je umrl norveški matematik, računalničar in politik Kristen Nygaard.