Rodil se je 27. marca 1845 v Lennepu. Ko je bil star tri leta, se je njegova družina preselila v nizozemski Apeldoorn. Sprva se je šolal na Institutu Martinus Herman van Doorn, kasneje pa je obiskoval tehniško šolo v Utrechtu. Tam so ga izključili, ker naj bi narisal karikaturo enega od učiteljev, za kar je sam trdil, da tega ni naredil.

Leta 1865 se je vpisal na univerzo v Utrechtu, nato pa je začel obiskovati züriško Politehniko, kjer je študiral mehanski inženiring. Leta 1969 je v Zürichu doktoriral. Takrat je že dve leti predaval na univerzi v Strasburgu, leta 1871 pa je postal profesor na kmetijski akademiji v Hohenheimu.

Pet let kasneje se je vrnil v Strasbourg kot profesor fizike. Tri leta kasneje so ga imenovali za predstojnika oddelka za fiziko na univerzi v Giessnu. Leta 1888 je postal predstojnik oddelka na univerzi v Würzburgu, 12 let kasneje pa na željo bavarske vlade še na univerzi v Münchnu.

Njegova družina je ta čas že živela v ZDA. Tudi sam se je nameraval preseliti - imel je že zagotovljeno zaposlitev na univerzi Columbia in karto za ladjo -, a je izbruhnila prva svetovna vojna, zato je do konca svoje kariere ostal v Münchnu.

Röntgen je najbolj znan po tem, da je odkril po njem imenovane rentgenske žarke. Do velikega odkritja je prišel 8. novembra 1895, ko je pri nekem poskusu odkril elektromagnetno sevanje na določeni valovni dolžini. Sam je poimenoval pojav žarki x, nato pa se je bolj prijelo ime rentgenski žarki.

Zaradi svojega odkritja je bil leto kasneje nagrajen s častnim doktoratom medicine na univerzi v Würzburgu. Med letoma 1895 in 1897 je objavil tri razprave o novoodkritih žarkih. Doslej še nihče ni ovrgel nobene izmed njegovih teorij o žarkih x. V današnjem času velja fizik za očeta diagnostične radiologije.

Röntgen je denar, ki ga je prejel leta 1901 ob Nobelovi nagradi, daroval svoji univerzi. Zaradi moralnih zadržkov niti ni želel patentirati svojega odkritja niti ni želel, da bi žarke poimenovali po njem. Umrl je zaradi raka na črevesju.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1258 so Mongoli uničili Bagdad. Mesto so požgali do tal, ubili pa so več kot 10.000 ljudi.

Leta 1542 so angleško kraljico Catherine Howard, ženo kralja Henrika VIII., zaprli v londonski Tower. Tri dni kasneje so jo obglavili.

Leta 1763 je Velika Britanija po sedmih letih vojne dokončno osvojila Quebec in Montreal. S podpisom sporazuma v Parizu je Kanada pripadla Veliki Britaniji, Francija pa je morala zmagovalki odstopiti vsa svoja ozemlja.

Leta 1798 je general Berthier v imenu francoske republike zavzel Rim in iz Vatikana izgnal papeža Pija VI.

Leta 1829 je umrl papež Leon XII., s pravim imenom Annibale della Genga. Rodil se je leta 1760, za papeža pa je bil izvoljen leta 1823.

Leta 1840 se je angleška kraljica Victoria poročila s princem Albertom Saxe-Coburg-Gothom.

Leta 1863 je Alanson Crane patentiral gasilni aparat.

Leta 1894 se je rodil nekdanji premier Velike Britanije Harold MacMillan.

Leta 1897 se je rodil ameriški znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade John Franklin Enders.

Leta 1902 se je rodil ameriški fizik in dobitnik Nobelove nagrade Walter Houser Brattain.

Leta 1910 se je rodil belgijski menih in dobitnik Nobelove nagrade za mir Georges Pire.

Leta 1918 je umrl turški sultan Abdul Hamid II.

Leta 1918 je umrl italijanski pacifist in dobitnik Nobelove nagrade za mir Ernesto Teodoro Moneta.

Leta 1920 je Jozef Haller de Hallenburg izvedel simbolično zaroko med Poljsko in morjem, s čimer je proslavil obnovitev pravic Poljske do odprtega morja.

Leta 1931 je New Delhi postal prestolnica Indije.

Leta 1933 je newyorško podjetje Postal Telegraph Company predstavilo prvi pojoči telegram.

Leta 1939 je umrl papež Pij XI., s pravim imenom Achille Ratti. Rodil se je leta 1857, za papeža pa je bil izvoljen leta 1922.

Leta 1947 so bili v Parizu podpisani mirovni sporazumi z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, medtem ko vprašanja Nemčije in Avstrije niso rešili.

Leta 1954 je ameriški predsednik Dwight Eisenhower opozoril ZDA pred intervencijo v Vietnamu.

Leta 1964 sta ob obali Novega južnega Walesa trčili avstralska letalonosilka HMAS Melbourne in avstralska ladja HMAS Voyager.

Leta 1970 je v Val d'Iseru plaz zasul hotel, v katerem je bilo 250 gostov.

Leta 1979 je v Ljubljani umrl slovenski politik in marksistični teoretik Edvard Kardelj.

Leta 1981 je v požaru v lasvegaškem hotelu in igralnici Hilton umrlo osem ljudi, 198 jih je bilo ranjenih.

Leta 1992 je bil v Indianapolisu, ameriška zvezna država Indiana, boksar Mike Tyson obsojen posilstva tekmovalke za mis črne Amerike (Miss Black America) Desiree Washington.

Leta 1996 je bil svetovni trgovinski center v Londonu delno uničen zaradi eksplozije bombe.

Leta 1999 je v plazu v francoskih Alpah umrlo najmanj 10 ljudi.

Leta 2005 je Severna Koreja priznala izdelavo jedrskega orožja.