Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu.

Aleksander Veliki je bil čustveno zelo navezan na mater Olimpijo, od katere se ni hotel oddaljiti po njeni ločitvi od očeta. Njeni vplivi se kažejo v Aleksandrovem prepričanju, da je Ahilov potomec po materini strani in Eraklov po očetovi. Pri borih trinajstih letih je ukrotil konja Bukefala, kar pred njim še ni uspelo nikomur. Ker je ugotovil, da se konj boji lastne sence, ga je postavil proti soncu, preden ga je zajahal.

Kmalu prevzel kraljevske dolžnosti
Pri šestnajstih letih je med Filipovo odsotnostjo prevzel kraljevske dolžnosti. Leta 340 pr. n. št., ko je bil Aleksander star 16 let, je, kadar je bil oče odsoten zaradi vojnih pohodov, prevzel kraljevsko oblast in varoval državni pečat. Istega leta je vodil vojni pohod proti nepokornim Majdom in jih znova podjarmil, zavzel njihovo glavno mesto, barbare pregnal, v mestu naselil druge priseljence ter mestu dal ime Aleksandropolis.

Leta 338 pr. n. št. je sodeloval v bitki pri Hajroneji, v kateri je Filip II. Makedonski premagal vojsko atenske zveze. Na čelu makedonske konjenice je premagal tudi tebanski bataljon. Po zmagi so Aleksandru ukazali, naj Atencem odnese pepel njihovih vojakov, ki so padli v bitki. Tokrat je Aleksander prvič in zadnjič bil v Atenah - mestu, katerega kulturo je neizmerno občudoval.

Leta 336 pr. n. št. je bil Filip sredi priprav na vojno s Perzijci. V Malo Azijo je poslal 10.000 mož, ki naj bi pripravili teren za prihod glavnine vojske. V tem času se je možila tudi Filipova hči Kleopatra. Filip se je udeležil te velike slovesnosti v nekdanji prestolnici Ajgah, kjer pa ga je umoril mladi makedonski plemič Pausanias.

Uspešni vojaški pohodi in nenadna smrt
Zarotnikov tega umora niso nikoli odkrili, sum pa je padel celo na Olimpiado in Aleksandra. Kmalu po očetovi smrti je Aleksander do tal uničil Tebe, pri čemer je prihranil le templje in hišo pesnika Pindarja. Ta kratka in krvava vojna je strla uporniški duh ostalih grških mest, ki so obnovila pakt iz leta 336 pr. n. št. med Filipom II. in korintsko zvezo. Leta 333 pr. n. št. je osvojil Perzijo. Jeseni 332 pr. n. št. je njegova vojska vkorakala v Egipt in brez boja zasedla prestolnico Memfis. Pomladi 327 pr. n. št. je vojska krenila proti Indiji in jo skoraj vso tudi osvojila.

Leta 323 pr. n. št. je načrtoval, da bi z ladjami obplul Arabski polotok, osvojil njegove obale in nadzoroval trgovanje z Indijo. Vojska se je že začela zbirati, ladje so deloma po delih pripeljali iz Cipra in Fenicije, deloma pa so jih zgradili v Babilonu. Določen je bil dan za začetek pohoda - 8. junij, a je Aleksander nenadoma zbolel za malarijo.

Umrl je zvečer, 13. junija 323 pr. n. št. Aleksander je v desetletju osvojil vse ozemlje Velikega kralja in ga še dodatno razširil. Na svoji poti je postavil več kot 70 mest, ki so postali centri širjenja grške kulture. Čeprav je osvojil ogromno ozemlje, pa ni utegnil vzpostaviti močne uprave, tako da je bilo njegovo kraljestvo na šibkih temeljih.

Izobraževanje Aleksandra Velikega, sina Filipa II. Makedonskega in Olimpije, je bilo prepuščeno Aristotelu, ki ga je seznanil s klasično grško kulturo. Ker Aleksander ni določil svojega naslednika, je bil na njegovo mesto postavljen njegov slaboumni brat Aridej, kasneje pa tudi njegov sin Aleksander IV, ki se je rodil šele po očetovi smrti. Dejansko oblast je v tem času imel regent Perdikas.

Da bi zadovoljil svoje tekmece, je imperij razdelil generalom: Ptolomeju Egipt, Antigonu Veliko Frigijo, Leonatu Malo Frigijo, Lisimahu Trakijo, Eumenu Kapadokijo, Antipatru Makedonijo in Grčijo, Seleuka pa je postavil za poveljnika garde.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1099 so križarji pred Jeruzalemom ob pomoči pravkar prispelih ladij iz Genove in Anglije zgradili dva oblegovalna stolpa. Enemu je poveljeval Godrif Boullonski drugemu pa Bohemund Tarentski. Po ganljivi pridigi Petra Puščavnika so planili nad obzidje in ga pet dni kasneje tudi zavzeli.

Leta 1190 se je v reki Saleph v Mali Aziji v času tretje križarske vojne utopil nemški kralj in rimski cesar. Friderik I. Barbarosa - Rdečebradec iz dinastije Hohenstaufov je postal nemški kralj 1152, tri leta kasneje pa je postal rimski cesar. V ljudskem izročilu velja za velikega nemškega cesarja in zaščitnika nemškega naroda.

Leta 1610 so se prvi nizozemski kolonisti naselili na Manhattnu.

Leta 1706 se je rodil britanski optik John Dollond, lastnik prvega patenta za brezbarvne leče.

Leta 1710 se je rodil škotski matematik, optik in astronom James Short.

Leta 1776 je kongres določil Thomasa Jeffersona, Benjamina Franklina, Johna Adamsa, Rogerja Shermana in Roberta R. Livingstona, da napišejo izjavo o neodvisnosti.

Leta 1829 je potekala prva veslaška regata med posadkama univerz Oxford in Cambridge.

Leta 1832 se je rodil nemški izumitelj Nikolaus Otto, znan po izumu motorja z notranjim izgorevanjem.

Leta 1836 se je rodil japonski mečevalec, mojster kenda Jamaoka Tešu.

Leta 1836 je v Marseillu umrl francoski fizik in matematik, začetnik elektrodinamike, Andre Ampere. Po njem je poimenovana enota električnega toka – amper. Po njem imenovan zakon pa pravi, da se vzporedni in enako usmerjeni električni tokovi privlačijo, vzporedni in nasprotno usmerjeni pa se odbijajo.

Leta 1846 je Kalifornija razglasila neodvisnost od Mehike.

Leta 1857 je kanadska skupščina izglasovala uvedbo decimalnega denarnega sistema.

Leta 1858 je umrl škotski botanik Robert Brown. Njegov največji doprinos je odkritje, kako se gibljejo mikroskopsko majhni delci, ki so ga po njem poimenovali Brownovo gibanje. Odkril je tudi jedro rastlinske celice in opisal razlike med ženskimi in moškimi spolnimi celicami pri rastlinah.

Leta 1865 se je rodil ameriški raziskovalec Frederick Cook, ki je trdil, da je prišel na severni tečaj.

Leta 1886 je izbruhnil novozelandski ognjenik Mount Tarawere, ki je zahteval 153 smrtnih žrtev in uničil slovite Rožnate in bele terase.

Leta 1898 so se ameriški marinci izkrcali na Kubi.

Leta 1908 se je rodil nemški kemik, ki je preučeval delovanje penicilina, Ernst Chain. Leta 1945 je prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1915 so britanski vojaki osvojili do takrat nemški Kamerun.

Leta 1921 se je na Krfu rodil Philip Mountbatten, vojvoda edinburški. Leta 1947 se je poročil s princeso Elizabeto, ki je leta 1957 postala angleška kraljica.

Leta 1923 se je na Češkem rodil milijonar Robert Maxwell, s pravim imenom Jan Hoch.

Leta 1935 sta dva ozdravljena alkoholika, Bill W. in Dr. Bob S., v Akronu, Ohio, ustanovila društvo anonimnih alkoholikov z namenom, da bi si pomagala ostati trezna.

Leta 1940 je Italija napovedala vojno Franciji in Veliki Britaniji.

Leta 1940 so nemške enote pod vodstvom generala Erwina Rommla dosegle Rokavski preliv.

Leta 1940 je Kanada napovedala vojno Italiji.

Leta 1940 se je Norveška vdala Nemčiji.

Leta 1940 je francoska vlada zapustila Pariz.

Leta 1940 so zavezniki zapustili Norveško.

Leta 1942 so nacisti pobili vse moške prebivalce češke vasi Lidice, da bi se na ta način maščevali za smrt šefa varnostne službe Reinharda Heydricha.

Leta 1942 se je začela bitka na Kozari. V času Narodnoosvobodilnega boja je številna nemška in domobranska vojska začela tako imenovano tretjo ofenzivo. Obkolili so svobodno ozemlje na Kozari, kjer je bil drugi krajiški partizanski odred, ki je štel 3.500 borcev. Na Kozaro pa se je umaknilo tudi ogromno civilistov. Bitka je trajala do konca junija.

Leta 1943 je madžarski novinar Laszlo Biro patentiral kemični svinčnik.

Leta 1943 se je začelo britansko osvobajanje otokov Pantelleria, Linos in Lampedus, ki ležijo jugozahodno od Malte.

Leta 1946 je Italija postala republika.

Leta 1946 se je začelo sojenje Draži Mihajloviću in njegovim sodelavcem. Srbski oficir, polkovnik vojske Kraljevine Jugoslavije je po okupaciji 1941 organiziral četnike kot kraljevo vojsko v domovini. Kasnejši general je postal vojni minister v londonski vladi, že istega leta pa je sklepal tajne sporazume z Nemci in ustaši v Bosni. Po izrečeni obsodbi je bil 17. junija 1946 ustreljen.

Leta 1947 je s tekočega traku prišel prvi Saabov avtomobil.

Leta 1965 se je rodila kanadska manekenka in igralka Linda Evangelista.

Leta 1967 se je končala šestdnevna vojna med Izraelom in arabskimi državami Egiptom, Jordanijo, Sirijo in Savdovo Arabijo. Vojna se je končala z izraelsko zasedbo Gaze, Sinajskega polotoka, zahodnega brega Jordana in Golanske planote.

Leta 1976 je umrl ameriški poslovnež madžarskega rodu Adolph Zukor. Zukor je ustanovil Paramount.

Leta 1977 je James Earl Ray, ki je bil obtožen, da je ubil Martina Luthra Kinga Jr., pobegnil iz zapora.

Leta 1990 so Rolihlahlo Nelsona Mandelo, ki so ga leta 1964 zaprli, izpustili iz zapora. Leta 1993 je Mandela prejel Nobelovo nagrado za mir, leto kasneje pa je postal prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike.

Leta 1997 se je med usposabljanjem na Okrešlju smrtno ponesrečilo pet gorskih reševalcev.

Leta 1999 so se po 79 dneh končali Natovi napadi na ZR Jugoslavijo. Jugoslovanske sile so se začele umikati s Kosova, zato je generalni sekretar Nata Javier Solana napade prekinil. Dva dni kasneje so na Kosovo prišle mirovne enote Kfor.

Leta 2000 je umrl sirski predsednik Hafez Al Asad.

Leta 2003 so v kanadskem Ontariu prvi v Severni Ameriki dovolili poroke istospolnih partnerjev.