Njegov oče je vodil gostilno in razvažal pivo. Gustav je obiskoval univerzo v Berlinu in Leipzigu, kjer je študiral filozofijo in literaturo. Doktoriral je iz ekonomije.

Leta 1903 se je poročil s Käte Kleefeld, hčerko premožnega judovskega poslovneža, s katero je imel dva otroka, Wolfganga in Joachima. Tri leta kasneje je bil izvoljen v dresdenski mestni svet. Kmalu je postal vodja nacionalne liberalne stranke v pokrajini in je bil leto kasneje izvoljen v Reichstag. Zaradi nestrinjanja s politiko stranke je leta 1912 izgubil položaj v parlamentu in mestnem svetu. Vrnil se je v svet poslov in ustanovil nemško-ameriško ekonomsko zvezo.

V Reichstag se je vrnil leta 1914, vojne pa se ni udeležil zaradi šibkega zdravja. Kasneje je sodeloval v politiki in bil 13. avgusta 1923 imenovan za kanclerja države. Povezal se je s socialnimi demokrati, ki so kmalu zapustili koalicijo, zaradi česar je 23. novembra 1923 vlada razpadla.

Stresemann je ostal minister za zunanje zadeve v vladi svojega naslednika Wilhelma Marxa. Kot zunanji minister je imel več uspehov – sporazum pakta v Locarnu z Veliko Britanijo, s Francijo, z Italijo in Belgijo, vstop v Ligo narodov in stalno članstvo v Varnostnem svetu. Umrl je 3. oktobra 1929 zaradi hudega srčnega napada.

Leta 1497 se je na svojo prvo pot v Ameriko odpravil italijanski pomorščak Amerigo Vespucci. Po njem je Amerika dobila ime.

Leta 1503 je Krištof Kolumb obiskal Kajmanske otoke in jih poimenoval Las Tortugas, saj je tam videl veliko število morskih želv.

Leta 1526 je turški sultan Sulejman II. zavzel Budimpešto. V Evropi so ga imenovali Veličastni, njegovi podaniki pa Kanunija - Zakonodajalec. Najveličastnejšo zmago je dosegel leta 1526 v bitki pri Mohaču, tam je porazil Ogre, in prodrl leta 1529 vse do Dunaja, ki mu ga ni uspelo zavzeti. Umrl je na vojaškem pohodu. Bil je tudi pesnik in pokrovitelj umetnosti.

Leta 1774 je po smrti svojega očeta, francoskega kralja Ludvika XV., kralj postal Ludvik XVI.

Leta 1796 je Napoleon I. na mostu Lodi v Italiji premagal avstrijsko vojsko. Umrlo je okoli 2.000 avstrijskih vojakov.

Leta 1838 se je rodil ameriški igralec in morilec Abrahama Lincolna John Wilkes Booth.

Leta 1865 so v Georgii vojaki severnih držav ZDA ujeli Jeffersona Davisa, predsednika padle vlade južnih držav ZDA, združenih v t. i. Konfederacijo.

Leta 1872 je bila Victoria Woodhull kot prva ženska v zgodovini ZDA nominirana za kandidatko za položaj predsednika te države.

Leta 1906 se je prvič sešla ruska duma.

Leta 1924 je bil J. Edgar Hoover imenovan za direktorja FBI-ja. Na tem položaju je ostal do svoje smrti leta 1972.

Leta 1933 so pripadniki nemške nacionalsocialistične stranke v Berlinu na Opernem trgu sežgali več kot 20.000 knjig nenemškega duha.

Leta 1940 so prve nemške bombe padle na Anglijo, in sicer v kentskih mestih Chilham in Petham.

Leta 1940 se je začela velika nemška ofenziva na zahodu: napad na Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko.

Leta 1940 je Winston Churchill postal predsednik britanske vlade.

Leta 1941 je nemška okupacijska oblast ustanovila Steierische Heimatbund na Štajerskem.

Leta 1945 je slovenska narodna vlada prišla iz Ajdovščine v Ljubljano. Voditelje slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja je na zborovanju med drugimi pozdravil tudi pesnik Oton Župančič.

Leta 1955 se je rodil Mark David Chapman, ameriški morilec Johna Lennona.

Leta 1960 je jedrska podmornica USS Triton končala prvo podvodno potovanje okoli sveta.

Leta 1965 se je rodila kanadska manekenka Linda Evangelista.

Leta 1981 je Francois Mitterrand postal prvi predsednik Francije iz vrst socialistov.

Leta 1993 je v tajski tovarni igrač Kader Toy Factory v požaru umrlo 188 ljudi, večinoma mladih žensk.

Leta 1996 je v nevihti na Mount Everestu umrlo osem plezalcev. Ta dan velja za najbolj smrtonosnega v zgodovini plezanja na to goro.

Leta 1997 je v potresu v bližini pakistanskega mesta Ardekul umrlo najmanj 2.400 ljudi.