Je avtor številnih knjig in znanstvenih razprav, predvsem iz geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije in botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh in tam zaščiten studenec Gospodična. Med njegovimi številnimi deli velja omeniti Kamniške in Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. To je prva slovenska knjiga o splošni geologiji.

Leta 1909 je podrobno opisal delovanje Presihajočega studenca v soteski Savinje. Seidl je bil tudi poročevalec za potrese na Kranjskem, Goriškem in Gradiščanskem pri Osrednjem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju. Leta 1904 se je celo razmišljali o ustanovitvi samostojnega oddelka za preučevanje potresov pri Državnem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, vendar se to ni zgodilo.

Po potresu, ki je 29. januarja 1917 prizadel okolico Brežic je podal poročilo, ki je bilo objavljeno leta 1919 v časopisu Carniola, ki je bil časopis Muzejskega društva za Kranjsko. Častni član tega društva je bil Ferdinand Seidl od leta 1915. V članku iz leta 1919 piše Seidl tudi o potresno varni gradnji, pri čemer se opira predvsem na delo Djelovanje potresa na zgradbe, ki ga je leta 1911 napisal slavni Andrija Mohorovičić.

V področju Muzejskega društva za Slovenijo je bil 20. januarja 1920 osnovan poseben odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, katerega član je postal tudi Seidl, ki je bil tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po njem se danes imenuje ulica v Novem mestu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 241 pr. n. št. so se v prvi punski vojni spopadli Rimljani in Kartažani. Rimljani so potopili kartažansko ladjevje, s tem pa se je končala prva vojna.

Leta 37 je umrl rimski cesar Tiberij Klavdij Neron, ki je bil cesar rimskega imperija v letih 14-37.

Leta 1452 se je rodil aragonski kralj Ferdinand II.

Leta 1496 je Krištof Kolumb zapustil otok Hispaniola in se odpravil nazaj proti Španiji. Tako je končal svoj drugi obisk na novoodkriti celini.

Leta 1503 se je rodil svetorimski cesar Ferdinand I.

Leta 1629 je angleški kralj Charles I. razpustil parlament in začel enajstletno tiranijo.

Leta 1628 se je rodil italijanski fiziolog Marcello Malpighi. Ukvarjal se je predvsem z mikroskopijo. Z mikroskopom je prikazal obstoj kapilar in prehajanje rdeče krvi v modro. Umrl je leta 1694.

Leta 1776 se je rodila pruska kraljica Louise Auguste Wilhelmine Amalie von Mecklenburg Strelitz.

Leta 1792 je umrl britanski premier John Stuart, tretji grof Butski.

Leta 1814 je bil Napoleon I. premagan v bitki pri francoskem Laonu.

Leta 1831 je francoski kralj Louis-Philippe ustanovil francosko tujsko legijo, da bi se ta bojevala na območjih v Alžiriji.

Leta 1845 se je rodil ruski car Aleksander III.

Leta 1876 je Alexander Graham Bell preizkusil delovanje telefona, ki so ga predstavili na razstavi v Filadelfiji ob 100. obletnici razglasitve neodvisnosti. Prve besede, ki jih je spregovoril, so bile: »Mr. Watson, come here, I want to see you.« (»Gospod Watson, pridite sem. Rad bi vas videl.«)

Leta 1893 je Slonokoščena obala postala francoska kolonija.

Leta 1902 je ameriško prizivno sodišče odločilo, da Thomas Edison ni izumil filmske kamere.

Leta 1902 je bilo turško mesto Tochangri popolnoma uničeno v potresu.

Leta 1908 se je rodil slovenski partizanski general Lado Ambrožič - Novljan.

Leta 1910 so na Kitajskem odpravili suženjstvo.

Leta 1912 je Juan Šikaj prisegel kot drugi provizorični predsednik Kitajske.

Leta 1923 se je rodil ameriški jedrski fizik in Nobelovec Val Logsdon Fitch.

Leta 1928 se je rodil ameriški morilec, ki je ubil temnopoltega voditelja in zagovornika človekovih pravic in enakosti med rasami Martina Luthra Kinga, James Earl Ray.

Leta 1933 je v potresu v kalifornijskem Long Beachu umrlo 120 ljudi.

Leta 1939 je Hitler nemški vojski ukazal, da vstopi v Prago in z gradu razglasi protektorat nad državo.

Leta 1942 je umrl angleški fizik in nobelovec iz leta 1915 William Henry Bragg.

Leta 1943 so v Mariboru ustrelili 25 talcev.

Leta 1952 je Fulgencio Batista uspešno izvedel državni udar na Kubi.

Leta 1957 se je rodil savdskoarabski ekstremist in vodja Al Kaide Osama bin Laden.

Leta 1959 je kitajska vojska pobila več tisoč ljudi, ki so se na Tibetu uprli proti 10-letni okupaciji Lhase.

Leta 1959 je tibetanski voditelj dalajlama odšel v izgnanstvo v Indijo, kjer je nadaljeval boj proti kitajski oblasti v Tibetu.

Tenzin Gjatso se je kot peti otrok rodil 6. julija leta 1935 v veliki družini v tibetanski pokrajini Amdo.

Leta 1964 se je rodil grof Wessex, princ Edward Antony Richard Louis Mountbatten Windsor, član angleške kraljeve družine in najmlajši, tretji sin kraljice Elizabete II.

Leta 1966 je umrl nizozemski fizik in nobelovec Frits Zernike.

Leta 1966 se je nizozemska kraljica Beatrix poročila s Clausom von Amsbergom.

Leta 1969 je v Memphisu James Earl Ray izjavil, da je kriv umora Martina Luthra Kinga. Pozneje je svoje priznanje umaknil.

Leta 1974 se je po 29 letih skrivanja v pragozdu filipinskim oblastem predal japonski poročnik Hiroa Onoda, ki ni vedel, da se je II. svetovna vojna že končala.

Leta 1977 so astronomi odkrili, da ima planet Uran prstane.

Leta 1982 so ZDA uvedle embargo na libijsko nafto, ker so Libijci podpirali teroristične skupine.

Leta 1982 se je vseh devet planetov našega Osončja poravnalo v vodoravno vrsto na eni strani Sonca.

Leta 1985 je v Moskvi umrl generalni sekretar KP SZ Konstantin Černenko, ki je bil na tem mestu od 13. 2. 1984. Naslednji dan so za novega generalnega sekretarja KPSZ-ja izvolili Mihaila Gorbačova.

Leta 1987 je Vatikan obsodil umetno oploditev in nadomestne matere.

Leta 1998 so ameriške enote, ki so bile nastanjene v Perzijskem zalivu, začele dobivati cepivo proti antraksu.