Žiga se je rodil 23. novembra 1747 v Trstu. Oče Michelangelo Zois se je iz Benečije priselil v Ljubljano, kjer je obogatel, se poročil z Ljubljančanko in pridobil plemiški naslov. Michelangelo se je ukvarjal s fužinarstvom.

Posestva, hiše in fužine je po njem podedoval Žiga, ki se je najprej šolal zasebno, nato pa je odpotoval v Italijo in tam ostal dve leti, da bi dopolnil izobrazbo. Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že takrat so se pri pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje - protina.

Po vrnitvi v domovino se je izobraževal na področju naravoslovja, kjer je sodeloval z Baltazarjem Hacquetom in ostalimi slovenskimi izobraženci tedanjega časa. Zbral je obsežno knjižnico. Zaradi cvetoče trgovine z železom je njegovo bogastvo hitro raslo. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa, vendar je po prihodu Napoleonove vojske na Kranjsko in vzpostavitvi Ilirskih provinc doživel gospodarski polom.

Po letu 1780 se je v njegovi hiši na Bregu v Ljubljani začela zbirati srenja tedanjih naprednih Slovencev, ki so delovali v duhu razsvetljenstva. Nastal je Zoisov krožek, katerega člani so med drugim bili tudi Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart in Valentin Vodnik. Zois jih je materialno odpiral, spodbujal in usmerjal. S tem je postal središčna oseba slovenskega razsvetljenstva. Njegov pogled na svet je bil racionalističen in empirističen, bil je deist. Zois pa se ni strinjal s francosko revolucijo.

Zoisovo lastno književno delo je dokaj obsežno, a ni v celoti ohranjeno. V slovenščino je prevajal italijanske operne arije in pisal lahkotne alpske poskočnice, znan je tudi njegov prevod nemške pesmi Lenore Gottfrieda Augusta Bürgerja. Zois je zaradi neuspeha v književnosti menil, da slovenščina enostavno ni dovolj bogat in vzvišen jezik, da bi bila v njem lahko napisana taka umetnina. Zois je tudi začetnik slovenske književne kritike. Zelo pomembno delo so njegova pisma Valentinu Vodniku.

Sicer pa je bil Zois tudi navdušen mineralog. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zbirajo "zanimive kamne", nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Njegova zbirka je ohranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Po njem se imenuje mineral zoisit.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 461 je umrl cerkveni učitelj, papež in svetnik Leon I.

Leta 1433 se je rodil burgundski vojvoda Karl.

Leta 1444 je bil v bitki pri Varni ubit poljski kralj Ladislav III. V tej bitki so Turki porazili poljsko vojsko.

Leta 1483 se je rodil Martin Luther, teolog in začetnik protestantske reformacije. Leta 1508 je postal profesor filozofije v Wittenbergu. 31. oktobra 1517 je poslal svojemu škofu in univerzi v Wittenbergu 95 tez za znanstveno diskusijo o temeljiti prenovi Cerkve, med tezami je bila tudi o upravičenosti odpustkov. Poklican je bil na zagovor v Augsburg, a se ni uklonil, zato so ga 3. januarja 1521 izobčili.

Leta 1549 je umrl papež Pavel III., s pravim imenom Alessandro Farnese.

Leta 1673 je umrl poljski kralj Michał Wisniowiecki.

Leta 1683 se je rodil angleški kralj George II.

Leta 1775 je kongres ustanovil korpus mornariške pehote ZDA.

Leta 1801 je ameriška država Tennesse prva prepovedala revolveraške dvoboje.

Leta 1865 je bil major Henry Wirz kot edini vojaški zapornik, obtožen vojnih zločinov v ameriški državljanski vojni, obešen.

Leta 1871 je Henry Morton Stanley našel izgubljenega raziskovalca dr. Davida Livingstona v Ujiji v bližini jezera Tanganjika.

Leta 1888 se je rodil ruski konstruktor letal Andrej Tupolev.

Leta 1918 je bilo podpisano premirje, ki je pomenilo konec 1. svetovne vojne.

Leta 1926 so Michinomiyo Hirohita, 124. japonskega vladarja okronali za japonskega cesarja. Hirohito je državo vodil v obdobju med vojnama, med drugo svetovno vojno pa je bil na strani nemško-italijanskih sil.

Leta 1938 je umrl turški politik, imenovan Oče Turkov, Kemal Atatürk. Bil je prvi predsednik Turčije in je spremenil osmansko monarhično državo v moderno državo evropskega tipa.

Leta 1940 se je Gabon priključil Svobodni Franciji.

Leta 1942 so ameriške in vichyjske enote sklenile premirje v Severni Afriki.

Leta 1951 je v ZDA začela delovati direktna telefonska povezava med obema obalama.

Leta 1970 so Rudi izstrelili lunarno sondo Lunokhod 1.

Leta 1971 so enote Rdečih Kmerov v Phnom Penhu napadle letališče in ubile 44 ljudi. Ranjenih je bilo najmanj 30 ljudi. Poškodovali pa so tudi devet letal.

Leta 1972 je bilo letalo Southern Airways Flight 49 ugrabljeno. Nekaj časa so ugrabitelji grozili, da bodo letalo strmoglavili v jedrski laboratorij Oak Ridge National Laboratory. Po dveh dneh je letalo pristalo v Havani, Fidel Castro pa je dal ugrabitelje aretirati in zapreti.

Leta 1975 sta v Osimu zunanja ministra Italije in Jugoslavije podpisala tako imenovani Osimski sporazum o ureditvi mejnih in gospodarskih vprašanj med državama.

Leta 1975 je tovorna ladja SS Edmund Fitzgerald med nevihto potonila na jezeru Superior, v nesreči je umrlo 29 članov posadke, ki so bili ta čas na ladji.

Leta 1975 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, v kateri je sionizem izenačila z rasizmom. Resolucijo so ukinili decembra 1991.

Leta 1982 je umrl sovjetski voditlej Leonid Iljič Brežnjev.

Leta 1989 je po 35 letih bolgarska komunistična partija zamenjala Todorja Živkova na čelu stranke. Novi predsednik stranke je postal nekdanji premier Peter Mladenov, ki je spremenil ime stranke v bolgarsko socialistično stranko.

Leta 1995 so v Nigeriji oblasti obesile dramatika in aktivista za zaščito okolja Kena Saro-Wiwo. Poleg njega so obesili še osem ljudi, članov Gibanja za preživetje ljudstva Ogoni.

Leta 2003 je umrl prvi zimbabvejski predsednik Canaan Banana.