Sirimavo se je rodila 17. aprila 1916. Za premierko je bila prvič izvoljena leta 1960. Na čelu vlade je bila do leta 1965, naslednjič pa je bila za predsednico vlade potrjena 1970. leta.

V drugo je svojo funkcijo opravljala do leta 1977. Nazadnje so jo za predsednico vlade izvolili leta 1994, funkcijo pa je opravljala do svoje smrti.

Bila je voditeljica šrilanške svobodne stranke. Poročena je bila s svojim predhodnikom na premierskem stolčku, Solomonom Bandaranaike.

Njena hči Chandrika Kumaratunga pa je bila v času njenega tretjega mandata predsednica države.

Vodenje stranke je Sirimavo prevzela potem, ko so ubili njenega moža in predsednika stranke. Stranko je Solomon ustanovil in jo pripeljal do zmage na volitvah leta 1956.

Sirimavo, ki je prevzela vodenje stranke po njegovi smrti, je funkcijo predsednice opravljala celih 40 let, vse do svoje smrti.

Na volitvah leta 1977 je bila stranka poražena, Sirimavo pa so leta 1980 vrgli iz parlamenta in ji za sedem let prepovedali opravljanje kakršne koli uradne funkcije.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 19 je umrl rimski general Germanik.

Leta 680 je bil v bitki pri Karbali obglavljen vnuk preroka Mohameda Shia Imam Husayn bin Ali. Obglavili so ga vojaki kalifa Yazida I.

Leta 732 je v bližini francoskega Poitiersa vodja Frankov Karel Martel s svojo vojsko premagal vojsko Mavrov in tako ustavil širjenje muslimanov v Zahodno Evropo. V spopadu je bil ubit guverner Cordobe Abd Ar Rahman.

Leta 833 je umrl abasidski kalif Bagadada Al Ma'mun.

Leta 1459 je umrl italijanski humanist Gianfrancesco Poggio Bracciolini.

Leta 1471 je v bitki pri Brunkebergu v Stockholmu Sten Sture starejši, regent Švedske, s pomočjo kmetov in rudarjev odbil napad vojske danskega kralja Christiana I.

Leta 1531 je umrl vodja švicarske reformacije Huldrych Zwingli.

Leta 1575 so v bitki pri Dormansu katoličani, ki jih je vodil vojvoda Henry Guiški, premagali protestante in zajeli Philippa de Mornayja.

Leta 1582 današnji dan zaradi uvedbe gregorijanskega koledarja ni obstajal v Italiji, Španiji, na Poljskem in Portugalskem.

Leta 1631 je saksonska vojska osvojila Prago.

Leta 1659 je umrl nizozemski raziskovalec Abel Tasman. Po njem se imenuje avstralski otok Tasmanija.

Leta 1731 se je rodil angleški fizik in kemik Henry Cavendish.

Leta 1780 je tako imenovani veliki hurikan 1780, ki je pustošil na Karibih, ubil od 20 do 30 tisoč ljudi.

Leta 1817 se je rodil nizozemski vremenoslovec Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot.

Leta 1825 se je rodil predsednik republike Transvaal Paul Kruger.

Leta 1832 se je rodila španska kraljica Izabela II.

Leta 1837 je umrl francoski utopični socialist Francois Marie Charles Fourier.

Leta 1844 se je rodil slovenski zdravnik Maks Samec.

Leta 1845 je bila v Annapolisu, ameriška zvezna država Maryland, ustanovljena Akademija ameriške mornarice. V akademijo se je prvo leto vpisalo 50 mornariških kadetov, ki jih je poučevalo sedem profesorjev.

Leta 1854 se je v Cerknem rodil slovenski prelat Frančišek Borgia Sedej. Od leta 1906 do leta 1931 je bil goriški nadškof. 23. 10. 1931 se je moral zaradi fašističnega pritiska odpovedati škofovanju.

Leta 1861 se je rodil norveški raziskovalec polarnega sveta Fridtjof Nansen. Raziskoval je na Grenlandiji, v Severnem ledenem morju in okrog Severnega tečaja. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1877 so z vsemi vojaškimi častmi pokopali Georgea Armstronga Custerja.

Leta 1889 se je rodil slovenski fizik in publicist Lavo Čermelj.

Leta 1907 je umrl nemški arheolog Adolf Furtwängler.

Leta 1911 je prišlo do wuchangove vstaje, ki je pripeljala do izumrtja dinastije Čing, zadnje kitajske dinastije. Ustanovljena je bila republika Kitajska.

Leta 1913 je ameriški predsednik Woodrow Wilson sprožil eksplozijo jezu Gamboa, s čimer je bila končana gradnja Panamskega prekopa.

Leta 1914 je umrl Karel I. Romunski.

Leta 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit, na katerem se je 60 odstotkov koroških prebivalcev odločilo za priključitev južne Koroške k republiki Avstriji, 40 odstotkov pa za priključitev k državi SHS. Od 39.291 upravičencev se jih je plebscita udeležilo kar 37.636. Oddanih pa je bilo 37.304 veljavnih glasov, od tega za Republiko Avstrijo 59,04 odstotka, za Kraljevino SHS pa 40,96 odstotka. Z izidom glasovanja je bila določena meja med državama.

Leta 1933 je bilo letalo boeing 247 letalske družbe United Airlines uničeno zaradi sabotaže. Letalo je letelo med Clevelandom v Ohiu in Chicagom v Illinoisu. Nesreča je prva evidentirana letalska nesreča v zgodovini komercialnih poletov.

Leta 1939 sta ZSSR in Litva podpisali pakt o vzajemni pomoči.

Leta 1942 sta se ZDA in Združeno kraljestvo odpovedala privilegiju eksteritorialnosti na Kitajskem.

Leta 1944 je bilo v Auschwitzu v kampu smrti sistematično ubitih 800 romskih otrok.

Leta 1957 se je ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower opravičil ganskemu zunanjemu ministru Komli Agbeliju Gbdemahu, ker mu niso želeli postreči v restavraciji v Dovru.

Leta 1965 so na ameriški univerzi Yale predstavili najstarejši znani zemljevid Amerike, ki ga je okoli leta 1440 narisal norveški raziskovalec Lief Eriksson.

Leta 1970 je Fidži, prej britanska kolonija, postal neodvisna država.

Leta 1970 je umrl francoski premier Édouard Daladier.

Leta 1971 so Angleži prodali znani most London Bridge, ki so ga na današnji dan znova postavili v Lake Havas Cityju v Arizoni.

Leta 1975 sta se že drugič poročila Richard Burton in Elizabeth Taylor. Ločila sta se leto pozneje.

Leta 1985 so Američani s F-14 preusmerili letalo, na katerem so bili tudi ugrabitelji ladje Achille Lauro.

Leta 1986 je San Salvador prizadel potres s stopnjo 7,5 po Richterjevi lestvici. V potresu je umrlo okrog 1.500 ljudi.

Leta 1997 je DC-9-32 prevoznika Austral Airlines strmoglavil in eksplodiral v bližini mesta Nuevo Berlin v Urugvaju. V nesreči je umrlo 74 ljudi.

Leta 2001 je ameriški predsednik George W. Bush predstavil seznam 22 najbolj iskanih teroristov.