Na oblast je prišel po državnem udaru 12. oktobra 1999, ko so nasilno odstranili Mohameda Rafika Tararja, za predsednika pa se je imenoval 20. junija 2001. Starši generala Mušarafa so iz srednjega sloja in visoko šolani. Mati Begum Zehra Mušaraf je študirala angleško literaturo in je do leta 1986, ko se je upokojila, delala za ILO. Oče Sjed Mušaraf ud Din je diplomiral na indijski univerzi Aligarh, nato pa se je zaposlil na zunanjem ministrstvu.

Družina je več let preživela v Ankari, kjer je Pervez preživel del otroštva in se naučil tekoče govoriti turščino. Leta 1958 je končal srednjo šolo svetega Patricka v Karačiju, nato pa se je vpisal na Forman Christian College v Lahoreju. Leta 1961 je vstopil v pakistansko vojaško akademijo v Kakulu, kjer so ga kasneje razporedili v artilerijo. Diplomiral je še na kolidžih v Quetti, nacionalnem kolidžu za obrambo v Ravalpindiju in na angleškem kraljevem kolidžu za obrambne študije.

Leta 1971 je sodeloval v indijsko-pakistanski vojni. Po več napredovanjih v vojski je 21. oktobra 1995 postal general in bil imenovan na položaj poveljnika armade. Po državnem udaru je prevzel oblast, na oblasti pa bo ostal najmanj do oktobra 2007. Odkar je postal predsednik, so ga večkrat poskušali ubiti. Poročen je z Begum Sehbo Mušaraf, s katero ima sina in hčer. Njegov brat je zdravnik v Chicagu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 3114 pr. n. št. se je na ponedeljek začelo ciklično štetje po majevskem koledarju dolgega štetja, ki so ga označili kot [0.0.0.0.0].

Leta 480 pr. n. št. so Perzijci pod vodstvom Kseksesa pri Termopilah premagali Špartance pod vodstvom Leonidasa, ki je v bitki umrl.

Leta 1235 je umrla Klara Asiška, ustanoviteljica ženskega meniškega reda klaris.

Leta 1805 je cesar Franc I. uzakonil obvezno osnovno šolanje po vsej avstrijski monarhiji.

Leta 1858 se je rodil nizozemski fizik Christiaan Eijkman, ki je za odkritje vitamina B leta 1929 dobil Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1863 so Francozi zasedli Kambodžo in jo spremenili v svoj protektorat. Kambodža je namreč zaradi nenehnih vpadov Tajcev in Anamitov zaprosila za zaščito Francijo in tako je postala del Francoske Indokine z lastnim kraljem.

Leta 1892 je bila v avstrijskih deželah vpeljana enotna denarna valuta, krona, ki se je delila na 100 vinarjev in je imela zlato podlago.

Leta 1905 se je rodil avstrijski kemik poljskega rodu Erwin Chargaff.

Leta 1918 se je končala bitka pri Amiensu.

Leta 1919 je umrl škotsko-ameriški poslovnež in filantrop Andrew Carnegie.

Leta 1919 je bila sprejeta ustava Weimarske republike.

Leta 1934 so odprli zapor na otoku Alcatraz pri San Franciscu.

Leta 1935 so v nacistični Nemčiji pričeli s pregonom Židov.

Leta 1938 je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija. Začetki pravega znanstvenoraziskovalnega dela so se začeli po letu 1945, razdeljena je na šest oddelkov: za zgodovino in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za naravoslovne vede, za umetnosti in za medicinske vede.

Leta 1941 je Japonska razglasila splošno vojaško mobilizacijo.

Leta 1943 se je rodil pakistanski general in predsednik Pervez Mušaraf.

Leta 1950 se je rodil ameriški računalničar Stephen Wozniak.

Leta 1950 se je rodil ruski razvijalec orožja Genadij Nikolajevič Nikonov.

Leta 1951 je René Pleven postal francoski premier.

Leta 1952 so za jordanskega kralja okronali Hassana II Ibn Talala.

Leta 1954 je bilo konec francoske oblasti v Indokini.

Leta 1960 je Čad razglasil neodvisnost.

Leta 1965 so se v losangeleškem predelu Watts začeli medrasni nemiri.

Leta 1970 je podjetje Van Brode Milling Company prejelo patent za tako imenovani »spork« - kombinacijo žlice in vilic.

Leta 1972 se je še zadnja ameriška enota umaknila iz Južnega Vietnama.

Leta 1994 je ob trčenju Boeinga 737 v ekvadorski vulkan Chichotepec življenje izgubilo 65 ljudi.

Leta 1995 je umrl ameriški matematik in logik Alonzo Church.

Leta 1999 je več sto milijonov ljudi v Evropi in Aziji opazovalo popolni sončni mrk, zadnji v 20. stoletju.

Leta 2003 je Nato prevzel poveljstvo nad mirovnimi silami v Afganistanu, kar je bila prva operacija tega zavezništva zunaj Evrope.

Leta 2003 so v Bangkoku aretirali Riduana Isamuddina - Hambalija, voditelja indonezijske teroristične skupine Jemaah Islamiyah.