Melvin se je rodil 8. aprila 1911 v Saint Paulu, ameriška zvezna država Minnesota. Njegova starša sta bila ruska Žida, njegov oče je bil Litovec, mati Gruzijka.

Calvin je diplomiral leta 1931 na Michigan College of Mining and Technology (zdaj znana kot tehnološka univerza Michigan). Štiri leta kasneje je doktoriral iz kemije na univerzi Minnesota. Naslednja štiri leta je preživel na manchestrski univerzi, kjer je delal podoktorski študij. Leta 1942 se je poročil z Genevieve Jemtegaard, s katero je imel dve hčerki in sina.

Leta 1937 se je kot inštruktor pridružil univerzi Berkeley, kjer so ga deset let zatem imenovali na mesto profesorja za kemijo. Leta 1963 so ga imenovali še na mesto profesorja za molekularno biologijo. Bil je ustanovitelj in direktor laboratorija za kemijsko biodinamiko, hkrati pa je bil tudi izredni direktor radiacijskega laboratorija na Berkeleyju, kjer je izvedel večino svojih raziskav vse do svoje upokojitve leta 1980.

S pomočjo uporabe izotopa ogljika 14 je skupaj s svojo ekipo ugotovil, kaj se dogaja z ogljikom v rastlini med fotosintezo vse od trenutka, ko rastlina absorbira molekulo ogljikovega dioksida iz atmosfere, do tega, kako nastane sladkor in druge organske sestavine. Ekipa je tudi dokazala, kako sončni žarki delujejo na klorofil. Ugotovili so, da so sončni žarki kurivo za klorofil, da ta proizvede organske zmesi.

Zadnja leta svoje kariere je Calvin raziskoval, kako bi iz rastlin, iz katerih pridobivamo olje, dobili obnovljive vire energije. Raziskoval je tudi na področjih organske geokemije, kemijskega nastanka karcinomov, analiziral je tudi kamenje z Lune. Pod predsednikoma Kennedyjem in Johnsonom je delal tudi kot član svetovalnega vesoljskega komiteja in v uradu za znanost in tehnologijo.

Poleg Nobelove nagrade je Melvin Calvin prejel več uglednih nagrad za svoje raziskave na področju kemije. Umrl je 8. januarja 1997.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 384 je umrl papež Damasz I.

Leta 1126 je v Marakešu v Maroku umrl Averoes, arabsko poimenovan Abdul Valid Muhamed Ibn Ahmed Ibn Rošd. Averoes predstavlja vrh in konec arabske filozofije.

Leta 1475 se je rodil papež Leon X., s pravim imenom Giovanni di Lorenzo de' Medici. Umrl je leta 1521.

Leta 1694 je umrl vojvoda Ranuccio II. Farnese.

Leta 1792 se je začelo sojenje francoskemu kralju Ludviku XVI. zaradi izdaje.

Leta 1816 je Indiana postala 19. ameriška zvezna država.

Leta 1843 se je rodil nemški zdravnik in bakteriolog Robert Koch. Znan je po odkritju bacilov vraničnega prisada, jetike in kolere. Leta 1905 je Koch prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo, predvsem za svoja odkritja v zvezi s tuberkulozo. Umrl je leta 1910.

Leta 1873 se je na Bledu rodil matematik Josip Plemelj. Z razrešitvijo problema na področju diferencialnih enačb se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Umrl je v Ljubljani 22. 5. 1967.

Leta 1882 se je rodil nemško-britanski matematik in fizik Max Born, ki je leta 1954 prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1970.

Leta 1894 je bila v Parizu prva razstava motornih vozil z devetimi razstavljavci.

Leta 1925 se je rodil ameriški nevrolog in Nobelov nagrajenec Paul Greengard.

Leta 1931 so Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika, Irska in Nova Funlandija s podpisom westminstrskega statuta dobile popolno zakonodajno neodvisnost.

Leta 1934 je v hotelu Kerns v Lansingu v ameriški zvezni državi Michigan umrlo 34 ljudi.

Leta 1936 se je angleški kralj Edward VIII., ki je bil drugi kralj iz dinastije Windsor, odpovedal prestolu.

Leta 1937 se je Italija izključila iz Lige narodov.

Leta 1938 je umrl norveški pacifist in Nobelov nagrajenec za mir Christian Lous Lange.

Leta 1941 sta Italija in Nemčija napovedali vojno Združenim državam Amerike.

Leta 1943 se je rodil ameriški politik John Kerry.

Leta 1946 so ustanovili Mednarodno organizacijo za pomoč otrokom pri Združenih narodih (Unicef).

Leta 1950 se je rodila ameriška ladjarka Christina Onassis, ki je umrla leta 1988.

Leta 1958 je Zgornja Volta postala od Francije neodvisna država.

Leta 1972 je Apollo 17 pristal na Luni. To je bila šesta in zadnja misija Nase, katere plovilo je pristalo na Luni.

Leta 1978 je umrl ameriški biokemik Vincent du Vigneaud, ki je leta 1955 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1981 je Perujec Javier Pérez de Cuéllar postal generalni sekretar Združenih narodov.

Leta 1981 je bil odstavljen argentinski predsednik Roberto Eduardo Viola.

Leta 1981 so salvadorske oborožene enote ubile 900 vaščanov v t. i. masakru El Mazote.

Leta 1994 je Boris Jelcin odredil, naj ruske čete napadejo Čečenijo.

Leta 1994 je na letalu filipinske družbe Philippine Airlines eksplodirala majhna bomba, ki je ubila nekega japonskega poslovneža.

Leta 1998 je ob vzletu iz letališča Surat Thani strmoglavilo tajsko letalo airbus A310-200 letalskega prevoznika Thai Airways. V nesreči je umrl 101 človek.

Leta 2001 se je Kitajska priključila Svetovni trgovinski organizaciji.

Leta 2006 je bila v Teheranu pod vodstvom Mahmouda Ahmadinedžada sklicana konferenca. Na mednarodni konferenci so znova odprli vprašanje globalnega pogleda na holokavst.

Leta 2006 je umrla takrat uradno najstarejša Zemljanka Elizabeth Bolden. Stara je bila 116 let.

Leta 2007 je umrla kanadska igralka Ashleigh Aston Moore, rojena leta 1981.