Leta 1566
se je rodil skladatelj Manuel Cordoso.

Leta 1756
se je rodil prvi slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart. Na pobudo barona Žige Zoisa je napisal prvi dve slovenski odrski deli - komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Linhart je najpomembnejši slovenski preroditelj, najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec, prvi izraziti meščan v slovenski kulturi.

Njegovo delo je raznorodno; obsega nemške verze in dramska dela, prve poskuse znanstvenega zgodovinopisja in številne pobude, s katerimi je segal daleč prek okvirov svojih uradnih dolžnosti; spodbujal je razvoj dramskega slovstva v slovenskem jeziku.

Leta 1803
se je rodil Hector Berlioz, francoski skladatelj, znan predvsem po operi Requiem in Fantastični simfoniji.

Leta 1810
se je rodil francoski pesnik in dramatik Alfred de Musset. Njegova lirika je vznesena in iskrena zlasti v delu Noči, napisal je dramo Z ljubeznijo se ni šaliti.

Leta 1843
se je rodil nemški zdravnik in bakteriolog Robert Koch. Znan je po odkritju bacilov vraničnega prisada, tuberkuloze in kolere.

Leta 1873
se je na Bledu rodil matematik Josip Plemelj. Z razrešitvijo problema na področju diferencialnih enačb se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Umrl je v Ljubljani 22. 5. 1967.

Leta 1894
je bila v Parizu prva razstava motornih vozil z 9 razstavljavci.

Leta 1918
je umrl največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Kot prvi slovenski poklicni umetnik se je kljub izrednim težavam trudil za neponarejeno podobo slovenske kulture ter za zmago napredka in svobode. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki, v hiši na Klancu, kot osmi otrok propadajoče obrtniško-proletarske družine. Pokopan je na ljubljanskih Žalah; skupaj z Murnom, Kettejem in Župančičem, v tako imenovani »skupni grobnici moderne«.

Cankar je bil telesno zelo šibka, vendar pa duhovno nenavadno močna osebnost. Bil je pameten, sposoben človek, poln paradoksov, ironije in sarkazmov. Vendarle pa je bil tudi močno čustven, nagnjen k sanjarjenju, domišljiji ter tudi zelo sentimentalen. Imel je posebno razvit etičen čut, ki pa je velikokrat povzročal neravnovesje med telesno in duhovno obliko življenja. V stvarnem svetu je bil nemočen, zato se je umikal v domišljijo in predvsem veliko ustvarjal.

Leta 1918
se je rodil ruski pisatelj Aleksander Solženicin, znan po romanih En dan Ivana Denisoviča, Rakov oddelek, Prvi krog, Otočje Gulag in številnih novelah ter avtobiografiji Teliček in hrast. Leta 1971 je prejel Nobelovo nagrado.
Diplomiral je iz matematike, poleg tega pa dopisovalno študiral tudi literaturo. Proti režimu je pisal že med drugo svetovno vojno, za kar je bil tudi zaprt. Njegovo pisanje zaznamuje predvsem socialna, politična in zgodovinska kritičnost.

Leta 1937
je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Akademije znanosti in umetnosti. Prvih sedem članov je imenoval rektor univerze Rado Kušej.

Leta 1941
sta Italija in Nemčija napovedali vojno Združenim državam Amerike.

Leta 1943
se je rodil John Forbes Kerry, demokratski senator, ki je kandidiral na letošnjih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike. Premagal ga je George W. Bush, ki se je tako zasidral v Beli hiši še za naslednja štiri leta.

Leta 1946
so ustanovili Mednarodno organizacijo za pomoč otrokom pri Združenih narodih (UNICEF).

Leta 1952
je umrl profesor slavistike in klasičnih jezikov, pesnik, pisatelj in prevajalec dr. Joža Lovrenčič.

Leta 1972
je odprava Apollo 17 pristala na Luni. V odpravi so bili Gene Cernan, Ron Evans in Harrison "Jack" Smith. Apollo 17 je bila šesta in zadnja odprava v programu Apollo, ki je pristala na Luni.

Program Apollo je bil sestavljen iz vrste vesoljskih misij, ki so jih izvajale ZDA med letoma 1961 in 1972. Njegov namen je bil raziskovanje Lune in omogočanje pristanka človeka na njej, kar se je zgodilo z misijo Apollo 11 leta 1969. Skupaj je v okviru programa v vesolje poletelo 11 odprav.

Leta 2001
je Kitajska vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).