Častiti Martin Luther King mlajši se je rodil 15. januarja 1929 v Atlanti. Šolal se je na kolidžu Morehouse, Crozerjevem teološkem semenišču in bostonski univerzi. Leta 1953 se je poročil s Coretto Scott.

Leta 1955 je služil kot pastor v baptistični cerkvi na aveniji Dexter v Montgomeryju. Tistega leta so priprli črnko Roso Parks, ker se ni hotela premakniti v zadnji del avtobusa, ki je bil namenjen črncem. Pastor se je znašel na položaju voditelja bojkota avtobusov in dosegel ukinitev ločenih oddelkov na avtobusih.

V javnosti si je ustvaril sloves bojevnika za socialno pravičnost. Kot predsednik Konference voditeljev kristjanov Juga se je spustil v odločilen boj za državljanske pravice, s katerimi so črnci pridobili več kot v vseh prejšnjih tristotih letih.

V trinajstih letih, kolikor je vodil gibanje za državljanske pravice, je King slavil zmago za zmago, ne da bi se enkrat samkrat zatekel k nasilju. Belim nasprotnikom je sporočal: "Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero to trpljenje lahko vzdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami, kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili ..."

Leta 1964 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Martinu Luthru Kingu je 4. aprila 1968, v starosti devetintrideset let, krogla iz puške vzela življenje.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1302 so Flamci pri Kortrijku premagali Francoze.

Leta 1346 je Karel IV. postal svetorimski cesar.

Leta 1382 je umrl francoski škof, matematik, astronom in fizik Nicole Oresme.

Leta 1451 je umrla Barbara Celjska, hči Hermana II. in soproga rimsko-nemškega cesarja Sigismunda. Barbara Celjska se je rodila okoli leta 1387. S svojim delovanjem je zelo vplivala na politiko svojega moža .

Zveza Celjskih s Sigismundom Luksemburškim se je začela že leta 1396, ko je Herman II. Celjski v bitki, ki jo je pri Nikopolju, v današnji Bolgariji, bojevala krščanska vojska proti Turkom, iz globin Donave rešil češkega in ogrskega kralja gotove smrti. Tudi kasneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev.

Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko se je češki in ogrski kralj Sigismund poročil s hčerjo Hermana II., Barbaro Celjsko.

Leta 1533 je papež izobčil angleškega kralja Henrika VIII.

Leta 1576 je Martin Frobisher priplul do Grenlandije.

Leta 1616 se je Samuel de Champlain vrnil v Quebec.

Leta 1656 so prvi kvekerji prispeli v Severno Ameriko.

Leta 1657 se je rodil pruski kralj Friderik I.

Leta 1740 so bili Judi izgnani iz Ukrajine.

Leta 1750 je požar uničil kanadsko mesto Halifax.

Leta 1754 se je rodil angleški zdravnik in književni cenzor Thomas Bowdler.

Leta 1767 se je rodil ameriški predsednik John Quincy Adams.

Leta 1776 je pomorščak James Cook odrinil na svojo tretjo pot.

Leta 1798 je bila ustanovljena mornarica ZDA.

Leta 1807 so v New Yorku splavili prvi parnik Clermont konstruktorja Roberta Fultona, s katerim je požel velik uspeh. Izvedel je prvo revolucijo v zgodovini prometnih sredstev in velja za izumitelja parnika.

Leta 1810 je bil ustanovljen botanični vrt v Ljubljani.

Leta 1857 se je rodil francoski psiholog Alfred Binet.

Leta 1871 se je rodil pobudnik in voditelj hrvaškega kmečkega gibanja Stjepan Radić. Že leta 1895 je vodil zagrebške študente. Po prvi svetovni vojni se je bojeval proti velikosrbskemu centralizmu in postal naposled žrtev atentata v beograjski skupščini leta 1928.

Leta 1893 je Japonka Kokiči Mikimoto pridelala prvi biser.

Leta 1897 se je Salomon Andrée odpravil na severni tečaj z balonom, a se mu je poskus leta ponesrečil.

Leta 1906 je francosko vrhovno sodišče oprostilo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfussa. Zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti Nemcem je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo. Dejanski krivec major Marie Chales Esterhazy je bil izsleden leta 1896. Dreyfuss je Francijo pripeljal v hudo notranjepolitično krizo, ki je oživila protisemitizem.

Leta 1909 je umrl kanadsko-ameriški astronom in ekonomist Simon Newcomb.

Leta 1919 so na Nizozemskem izglasovali osemurni delovnik s prostimi nedeljami.

Leta 1921 je bilo sklenjeno premirje v irski vojni za neodvisnost.

Leta 1934 se je rodil italijanski modni oblikovalec Giorgio Armani.

Leta 1940 je bil tudi uradno ustanovljen vichyjski režim v Franciji.

Leta 1943 se je začel nemški protinapad na Siciliji.

Leta 1955 se je na ameriških dolarjih pojavil napis In God we trust (Verjamemo v boga).

Leta 1960 so afriške države Dahomej (danes Benin), Gornja Volta (danes Burkina Faso) in Niger postale neodvisne.

Leta 1962 je bil zaradi izstrelitve telekomunikacijskega satelita Telstar mogoč prvi televizijski prenos prek Atlantika.

Leta 1971 je Čile nacionaliziral rudnike bakra.

Leta 1973 je ob strmoglavljenju brazilskega boeinga 707 pri pristajanju na pariškem letališču umrlo 122 ljudi.

Leta 1975 so kitajski arheologi odkrili grobnico s 6.000 glinenimi kipi bojevnikov iz leta 221 pr. n. št.

Leta 1978 je ob eksploziji plina v španski Tarragoni umrlo 200 ljudi.

Leta 1979 se je Skylab vrnil na Zemljo.

Leta 1987 je število Zemljanov po ocenah Organizacije združenih narodov preseglo pet milijard. Petmilijardti Zemljan pa naj bi se bil rodil v Zagrebu.

Leta 1991 je v Džedi (Savdska Arabija) ob strmoglavljenju nigerijskega DC-8 pri letališču umrlo 261 ljudi.

Leta 1991 so na Havajih opazovali popolni sončni mrk.

Leta 1995 sta ZDA in Vietnam vzpostavila polne diplomatske odnose.

Leta 1995 so srbske enote zasedle Srebrenico in pobile večino prebivalcev.

Leta 1995 je v strmoglavljenju kubanskega AN-24 jugovzhodno od Kube umrlo 44 ljudi.