Rodil se je 26. marca 1904 v Atenah. Zolotas je študiral ekonomijo na univerzi v Atenah, nato pa še v Leipzigu in Parizu. Bil je potomec bogate družine, ki se je ukvarjala z zlatarstvom, izhajala pa je iz Rusije.

Leta 1928 je postal profesor ekonomije na univerzi v Atenah, kjer je predaval do leta 1968, ko je iz protesta proti vojaškemu režimu, ki je v Grčiji prišel na oblast leto prej, odstopil. Leta 1946 je postal član sveta pri upravi Združenih narodov za pomoč in obnovo (United Nations Relief and Rehabilitation Administration). Poleg tega je imel višji položaj pri Mednarodnem denarnem skladu (International Monetary Fund) in raznih drugih mednarodnih organizacijah. Član teh organizacij je bil do leta 1981. Med letoma 1944 in 1945 ter nato od leta 1955 do 1967, ko je odstopil, je bil guverner Banke Grčije. Na ta položaj je bil znova izvoljen leta 1974, na položaju pa je ostal do leta 1981.

V svojem življenju je objavil več knjig o ekonomiji Grčije in tudi o mednarodnih ekonomskih zadevah. Ko so bile novembra 1989 parlamentarne volitve v Grčiji neuspešne za stranko PASOK, ki jo je vodil Andreas Papandreou, in za Novo demokratsko stranko njegovega opozicijskega kolega Constantina Mitsotakisa, se je Zolotas, ki je bil tedaj star 85 let, strinjal, da prevzame mesto premierja grške vlade. Vsi člani vlade so bili med njegovo vladavino neodvisni in niso bili člani nobene stranke. Po novih volitvah, ki so potekale aprila 1990, je odstopil, oblast pa je prevzel Mitsotakis, ki je zmagal na volitvah. Zolotas je bil deloholik, znan pa je bil tudi po tem, da je vsak dan plaval. Tako je vsako jutro, preden je šel v službo, preplaval par sto metrov, in to celo ko je bil star več kot devetdeset let.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1216 je umrl cesar Latinskega cesarstva, Henri Flamski.

Leta 1509 se je angleški kralj Henrik VIII. poročil s svojo prvo ženo, Katarino Aragonsko.

Leta 1534 so se Jacques Cartier in njegova posadka udeležili prve katoliške maše v Severni Ameriki.

Leta 1551 je umrl slovenski matematik, astronom, astrolog, zdravnik Andrej Perlah.

Leta 1727 je umrl angleški kralj Jurij I.

Leta 1770 je James Cook nasedel na Velikem koralnem grebenu in tako odkril Avstralijo.

Leta 1788 je ruski raziskovalec Gerasim Izmailov dosegel Aljasko.

Leta 1847 se je rodila angleška feministka in voditeljica angleškega ženskega gibanja, Millicent Garrett Fawcett.

Leta 1858 je umrl avstrijski politik, knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich.

Leta 1867 se je rodil Charles Fabry, francoski fizik, ki je prvi odkril ozon, energijsko bogatejšo obliko kisika v atmosferi.

Leta 1880 se je rodila Jeannette Rankin, prva ženska, ki je bila leta 1917 izvoljena v ameriški kongres. Rankinova je bila republikanka iz Montane.

Leta 1898 so ameriške bojne ladje odplule proti Kubi.

Leta 1899 je papež Leon XIII. posvetil celotno človeško vrsto Jezusovemu posvečenemu srcu.

Leta 1901 si je Nova Zelandija priključila Cookove otoke.

Leta 1903 je srbska vojska ubila kralja Aleksandra Obrenovića in na njegovo mesto postavila Petra Karađorđevića.

Leta 1910 se je rodil Jacques Cousteau, francoski raziskovalec, predsednik oceanografskega društva in legendarni kapetan ladje Calypso.

Leta 1937 je umrl ruski general Mihail Nikolajevič Tuhačevski.

Leta 1940 so Britanci bombardirali Genovo.

Leta 1963 sta se temnopolta Vivian Malone in James Hood kot prva črnca vpisala na univerzo v Alabami.

Leta 2001 je bila izvršena smrtna kazen, ki jo je sodišče izreklo zaradi terorističnega napada na upravno poslopje v Oklahoma Cityju. Napad sta izvedla ameriška terorista, nekdanji vojak v ameriški vojski, Timothy James McVeigh in Terry Nichols, ki sta podstavila bombo. V eksploziji je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok, ranjenih je bilo 850 ljudi. Nicholsa je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo.

Leta 2004 se je vesoljsko plovilo Cassini-Huygens približalo Saturnovi luni Febi.