Franklin se je rodil 15. aprila 1786 v Spilsbyju v angleški grofiji Lincolnshire.

Bil je eden od dvanajstih otrok v družini, ki je obogatela s trgovino. Za pomorstvo se je odločil pri 14 letih.

Leta 1801 je sodeloval v bitki pri Kopenhagnu, leta 1805 pa v bitki pri Trafalgarju. Leta 1814 se je boril v bitki pri New Orleansu.

Franklin je prvič potoval na Arktiko leta 1818 kot poročnik pod poveljstvom Johna Rossa in se nad temi kraji navdušil. Na kopenski odpravi v Severozahodna območja Kanade ob reki Coppermine med letoma 1819 in 1822 je Franklin izgubil 11 od 20 mož iz svoje skupine. Večina jih je umrla od lakote, poleg tega se je zgodil najmanj en umor, pojavila pa so se tudi namigovanja na ljudožerstvo.

Preživeli so bili prisiljeni jesti lišaje, poskusili pa so se tudi hraniti s svojimi usnjenimi škornji, kar je Franklinu prineslo vzdevek »mož, ki je jedel svoje škornje«. V svoji drugi arktični odpravi se je spustil po reki Mackenzie in raziskal obale Beaufortovega morja.

Franklin je bil leta 1836 postavljen na mesto guvernerja Tasmanije, vendar je bil leta 1836 razrešen s položaja, delno tudi zato, ker je poskušal na novo urediti tamkajšnjo kazensko kolonijo. Franklin je bil še vedno obseden z iskanjem Severozahodnega prehoda.

Od britanske admiralitete je uspešno pridobil potrebna denarna sredstva in maja 1845 s 128 člani posadke odplul na ladjah HMS Erebus (Dežela senc) in HMS Terror (Groza). Nikoli se niso vrnili.

Izginotje Franklinove odprave je povzročilo izjemno zanimanje za Arktiko. Na pobudo in stroške lady Franklin so bile organizirane številne iskalne odprave, drugi pa so se tja odpravili preprosto zato, ker je iskanje Franklina zbudilo veliko pozornost.

Tako so bile na poti proti Arktiki 10 britanskih in dve ameriški odpravi. Čeprav so vse od njih trdile, da iščejo Franklina, so številne od njih iskale pot proti severnemu tečaju.

Leta 1854 je raziskovalec John Rae, ki je raziskoval polotok Boothia, odkril nadaljnje dokaze o usodi Franklina in njegovih mož. Naletel je na Inuita, ki mu je povedal o 35 do 40 belcih, ki so od sestradanosti umrli nedaleč od ustja reke Back. Pokazal mu je tudi številne predmete, za katere se je izkazalo, da so pripadali Franklinu in njegovi posadki.

Lady Franklin je poslala še zadnjo odpravo pod vodstvom Francisa Leopolda McClintocka, da bi preverila Raejevo poročilo. Poleti 1859 so v kamniti gomili na Otoku kralja Viljema našli dokument. ki ga je zapustil Franklinov namestnik in v njem zapisal datum raziskovalčeve smrti. O tem, kaj se je zgodilo posadki, obstaja več teorij.

Franklin je bil imperialni častnik, ki je verjel v podrejanje narave civilizaciji in je s sabo na odpravo vzel tudi srebrne krožnike. Morda so neizogibni kompromisi, ki jih je zahteval tak način, botrovali premajhni količini nujno potrebnega, prav tako kot nepripravljenost ali nezmožnost naučiti se postopkov preživetja od domorodcev.

Po drugi razlagi naj bi posadka umrla od zastrupitve s svincem ali hrano iz konzerv, ki so jih imeli s seboj. Obstajajo dokazi, da so se nekateri zatekali k ljudožerstvu. Najbolj verjeten vzrok smrti večine članov odprave je bil skorbut.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1216 je umrl cesar Latinskega cesarstva, Henri Flamski.

Leta 1509 se je angleški kralj Henrik VIII. poročil s svojo prvo ženo, Katarino Aragonsko.

Leta 1534 so se Jacques Cartier in njegova posadka udeležili prve katoliške maše v Severni Ameriki.

Leta 1551 je umrl slovenski matematik, astronom, astrolog, zdravnik Andrej Perlah.

Leta 1727 je umrl angleški kralj Jurij I.

Leta 1770 je James Cook nasedel na Velikem koralnem grebenu in tako odkril Avstralijo.

Leta 1788 je ruski raziskovalec Gerasim Izmailov dosegel Aljasko.

Leta 1847 se je rodila angleška feministka in voditeljica angleškega ženskega gibanja, Millicent Garrett Fawcett.

Leta 1858 je umrl avstrijski politik, knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich.

Leta 1867 se je rodil Charles Fabry, francoski fizik, ki je prvi odkril ozon, energijsko bogatejšo obliko kisika v atmosferi.

Leta 1880 se je rodila Jeannette Rankin, prva ženska, ki je bila leta 1917 izvoljena v ameriški kongres. Rankinova je bila republikanka iz Montane.

Leta 1898 so ameriške bojne ladje odplule proti Kubi.

Leta 1899 je papež Leon XIII. posvetil celotno človeško vrsto Jezusovemu posvečenemu srcu.

Leta 1901 si je Nova Zelandija priključila Cookove otoke.

Leta 1903 je srbska vojska ubila kralja Aleksandra Obrenovića in na njegovo mesto postavila Petra Karađorđevića.

Leta 1910 se je rodil Jacques Cousteau, francoski raziskovalec, predsednik oceanografskega društva in legendarni kapetan ladje Calypso.

Leta 1937 je umrl ruski general Mihail Nikolajevič Tuhačevski.

Leta 1940 so Britanci bombardirali Genovo.

Leta 1963 sta se temnopolta Vivian Malone in James Hood kot prva črnca vpisala na univerzo v Alabami.

Leta 2001 je bila izvršena smrtna kazen, ki jo je sodišče izreklo zaradi terorističnega napada na upravno poslopje v Oklahoma Cityju. Napad sta izvedla ameriška terorista, nekdanji vojak v ameriški vojski, Timothy James McVeigh in Terry Nichols, ki sta podstavila bombo. V eksploziji je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok, ranjenih je bilo 850 ljudi. Nicholsa je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo.

Leta 2004 se je vesoljsko plovilo Cassini-Huygens približalo Saturnovi luni Febi.