Rodil se je 1. januarja 1912 v indijski Ambali. Njegov oče je bil angleški diplomat in svetovalec savdskega kralja Ibn Sauda. Pri 16 letih je Kim zapustil westminstrsko šolo in se vpisal na cambriški kolidž Trinity, kjer se je podrobneje spoznal s komunizmom.

Za vohuna se je ponudil sam, kar je tudi postal februarja 1934. Njegovo prvo delo kot ruski vohun je bilo delo novinarja The Timesa, sprva v Avstriji, nato pa v Španiji. Leta 1940 je začel delati za tajno službo MI6, ki ga je takoj po koncu druge svetovne vojne poslala v Istanbul.

Leta 1949 je postal predstavnik SIS-a v Washingtonu, kjer je delal kot vezni člen med FBI-jem in pravkar ustanovljeno Cio. Leta 1952 so Philbyja tajno zaslišali o njegovem delovanju. Tri leta pozneje je vlada izdala t. i. beli papir, v katerem je opisala afero z dvojnimi agenti.

V parlamentu so razpravljali o Philbyju kot tretjem članu vohunske bande. Zunanji minister je pričal, da ni nikakršnih dokazov o tem, da bi bil Kim res dvojni agent. Vseeno so ga odpustili, saj je bil prijatelj enega izmed agentov.

Šele leta 1962 je Philby sam priznal, da je tajni agent, ki dela za Ruse. 23. januarja 1963 je izginil iz Bejruta. Rusi so sporočili, da je dobil politični azil, kasneje so ga nagradili z enim najvišjih državnih priznanj.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 330 je bilo mesto, ki leži na dveh celinah - Konstantinopel, posvečeno. Ime je dobilo po ustanovitelju, cesarju Konstantinu Velikem, ki si je Bizanc izbral za prestolnico vzhodnega dela rimske države.

Leta 482 se je rodil bizantinski cesar Justinijan, ki je skušal obnoviti rimski imperij. Dal je zgraditi Hagijo Sofijo v Carigradu. Znan pa je tudi po svojem zakoniku.

Leta 1189 se je nemški cesar Friderik Barbarosa - Rdečebradec odpravil na tretjo križarsko vojno, kjer sta se mu pridružila Rihard I. Levjesrčni in Filip II. Francoski.

Leta 1811 sta se v Siamu rodila dvojčici Čang in Eng, ki sta bili zraščeni s prsnima košema. Za njima se vsi dvojčki, ki se rodijo zraščeni, imenujejo siamski dvojčki. Umrli sta leta 1874.

Leta 1812 je bil ubit britanski premier Spencer Perceval. Premier je postal leta 1809, ubil pa ga je nori poslovnež John Bellingham.

Leta 1818 je bil Charles XIV. okronan za švedskega kralja.

Leta 1858 je bila Minnesota sprejeta v ZDA in je tako postala 32. zvezna država.

Leta 1860 se je italijanski revolucionar Giuseppe Garibaldi s svojimi prostovoljci, imenovanimi rdeče srajce, izkrcal v Genovi.

Leta 1867 je Luksemburg postal neodvisen.

Leta 1871 je umrl angleški astronom in matematik sir John Frederick William Herschel.

Leta 1871 se je rodil hrvaški politik Stjepan Radić.

Leta 1918 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Richard Feynman.

Leta 1920 so v Trstu ustanovili prve oborožene fašistične čete v Italiji. Te čete so požgale slovenske in delavske domove in ustanove ter se znašale nad slovensko manjšino in vsemi, ki so nasprotovali fašističnemu nasilju ali se mu upirali.

Leta 1924 se je rodil angleški astronom in Nobelov nagrajenec Antony Hewish.

Leta 1943 je pri rtu Bonu v Tuniziji kapituliralo 225.000 pripadnikov nemške in italijanske vojske. S tem so se po 35 mesecih končali boji v severni Afriki.

Leta 1949 je Siam spremenil svoje ime v Tajsko.

Leta 1949 je bil Izrael sprejet v OZN.

Leta 1953 je tornado prizadel teksaško mesto Waco, umrlo je 114 ljudi.

Leta 1963 je umrl ameriški psiholog in Nobelov nagrajenec Herbert Spencer Gasser.

Leta 1970 je teksaško mesto Lubbock prizadel tornado, umrlo je 26 ljudi.

Leta 1974 je kitajsko mesto Sečuan prizadel silovit potres, pri čemer je umrlo več kot 20.000 ljudi.

Leta 1981 je umrl norveški kemik in Nobelov nagrajenec Odd Hassel.

Leta 1995 je v New Yorku več kot 170 držav odločilo, da bo razširilo pogodbo o neširjenju jedrskega orožja v neskončnost in brezpogojno.

Leta 1996 je po vzletu iz Miamija v Evergladesu strmoglavilo letalo Douglas DC-9. Umrlo je vseh 110 potnikov in članov posadke.

Leta 1997 je superračunalnik Deep blue v šahovski partiji premagal Garija Kasparova, enega najboljših šahistov vseh časov.

Leta 2002 je umrl italijansko-ameriški gangster Joseph Bonanno.

Leta 2004 je v eksploziji v tovarni v Glasgowu umrlo devet ljudi.