Leta 1820
se je rodila angleška bolničarka Florence Nightingale, ustanoviteljica moderne bolniške nege, pionirka pri higieni in sanitarnem delu. Leta 1860 je ustanovila šolo za bolničarke, leta 1907 je bila kot prva ženska odlikovana z britanskim redom za zasluge.

Leta 1828
se je rodil angleški slikar, pesnik in predstavnik predrafaelitov Dante Gabriel Rosseti.

Leta 1842
se je rodil francoski skladatelj Jules Messenet. Napisal je 15 oper, med katerimi so najbolj znane Manon, Thais, Don Kihot in Werther. S svojim ustvarjanjem je vplival na slogovni razvoj francoske glasbe. Umrl je leta 1912.

Leta 1845
je umrl nemški pisatelj in jezikoslovec Avgust Wilhelm von Schlegel. Uveljavil se je kot kritik, interpret in literarni zgodovinar. Prevajal je Danteja, Calderona de la Barco in Shakespeara.

Leta 1856
je umrl francoski matematik, astronom in fizik Jacques Philippe Marie Binet.

Leta 1884
je umrl eden najpomembnejših čeških simfonikov in opernih skladateljev Bedrich Smetana. Štejejo ga za ustanovitelja češke umetne glasbe.

Leta 1889
je umrl eden velikanov ruske literature, pisatelj Mihail Saltikov - Ščedrin.

Leta 1902
je v Pensilvaniji v ZDA 150.000 rudarjev začelo stavko, s katero so želeli doseči 20-odstotno zvišanje mezd in pogajanja o uvedbi 8-urnega delavnika.

Leta 1904
se je rodil čilski pesnik in diplomat Pablo Neruda, s pravim imenom Neftali Racardo Reyes Basoalto. Kot pesnik je združil subjektivno liriko z družbeno angažiranostjo. V delih opisuje trpljenje, boj in upanje zatiranih. Leta 1971 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1906
se je rodil ameriški geolog William Maurice Ewing, ki se je ukvarjal z raziskovanjem morja. S skupino strokovnjakov je razvil teorijo o nastanku ledenih dob.

Leta 1907
se je rodila ameriška filmska igralka Katharine Hepburn. Proslavila se je kot Afriška kraljica, v Poletnih počitnicah in Ugani, kdo pride na večerjo. Dvanajstkrat je bila nominirana za oskarja, prejela pa ga je štirikrat.

Leta 1920
so v Trstu ustanovili prve oborožene fašistične čete v Italiji, ki so požgale slovenske in delavske domove ter ustanove.

Leta 1942
je bilo v koncentracijskem taborišču Auschwitz v prvem množičnem pomoru ubitih 1500 poljskih Judov.

Leta 1943
je pri rtu Bonu v Tuniziji kapituliralo 225.000 pripadnikov nemške in italijanske vojske, s čimer so se končali boji v severni Afriki.

Leta 1949
se je po sporazumu med ZDA in ZSSR končala popolna zapora Berlina, ki je trajala od 24. 6. 1948.

Leta 1993
so Slovenijo sprejeli v Svet Evrope, najstarejšo organizacijo evropskih držav, ustanovljeno 5. 5. 1949 v Londonu, s sedežem v Strasbourgu. Hkrati s Slovenijo so bile v Svet sprejete še Estonija, Litva, Češka, Slovaška in Romunija.