se je moral indonezijski predsednik Ahmed Sukarno odpovedati mandatu.

Sukarno se je rodil leta 1901. Pred drugo svetovno vojno so ga nizozemske oblasti (Indonezija je bila nizozemska kolonija) zaprle zaradi politične dejavnosti. Po japonski okupaciji Indonezije leta 1942 je sodeloval z japonskimi oblastmi. Avgusta 1945 je razglasil neodvisnot Indonezije in do leta 1949 vodil odpor proti nizozemski nadoblasti. Nato je Sukarno postal predsednik države. Njegovo vladanje so zaznamovali korupcija, slabo gospodarstvo in šibka demokracija. Leta 1963 se je razglasil za dosmrtnega predsednika. Ker je bil povezan s poksusom državnega udara komunistične partije leta 1965, je vojska pod vodstvom Suharta prevzela oblast. Sukarno je bil formalno predsednik republike do volitev marca 1968.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1198 je umrla hčerka francoskega kralja Ludvika VII. Marie de Champagne.

Leta 1486 je umrl brandenburški mejni grof Albert III.

Leta 1513 je bil za papeža izvoljen Giovanni di Lorenzo Medičejski, ki je prevzel ime Leon X. Vladal je do leta 1521.

Leta 1669 je izbruhnil vulkan na italijanskem otoku Sicilija - Etna. Zaradi izbruha je umrlo 15.000 ljudi.

Leta 1702 je v Londonu izšel prvi časopis, ki je potem redno izhajal, The Daily Courant.

Leta 1708 je angleška kraljica Anne kot zadnji angleški monarh dala veto na neki zakon.

Leta 1725 se je rodil Henry Benedict Stuart, pretendent do angleške krone.

Leta 1845 sta na Novi Zelandiji maorska poglavarja Hone Heke in Kawiti vodila 700 bojevnikov, ki so napadli angleško kolonijo Kororareka.

Leta 1864 je v veliki poplavi v angleškem Sheffieldu umrlo več kot 250 ljudi.

Leta 1870 je umrl lesotski kralj Moshoeshoe I.

Leta 1872 so v Mariboru ustanovili Deželno sadjarsko-vinarsko šolo, ki pomeni začetek strokovnega šolstva na tem področju na Slovenskem.

Leta 1880 se je rodil ameriški evgenik Harry H. Laughlin.

Leta 1883 se je v Ljubljani rodil slovenski biolog Boris Zarnik. Umrl je leta 1945.

Leta 1888 je na vzhodni obali ZDA zaradi hudega mraza umrlo več kot 400 ljudi.

Leta 1899 se je rodil danski kralj Frederick IX.

Leta 1916 se je rodil angleški premier Harold Wilson.

Leta 1916 se je začela peta bitka na znameniti soški fronti med I. svetovno vojno. Vojaki so se začeli utrjevati v jarkih, civilno prebivalstvo pa je bilo izseljeno v zaledje.

Leta 1917 je Bagdad padel v roke angleško-indijske vojske, ki jo je vodil general Maude.

Leta 1931 se je rodil avstralski medijski mogotec Rupert Murdoch, ki ima v lasti številne televizijske, radijske, časopisne hiše in še marsikaj povezano z mediji.

Leta 1936 je angleški premier pomilostil pet irskih upornikov, ki so obljubili, da se bodo pridružili vojski v boju proti Nemčiji.

Leta 1938 so v noči na 12. marec nemške čete prekoračile avstrijsko mejo. Nacistična Nemčija si je priključila republiko Avstrijo (Anschluss).

Leta 1941 je kongres ZDA sprejel zakon o posojilu in najemu, ki je dal predsedniku pravico, da vojaški material proda, prenese, zamenja, posodi, da v zakup vladi tiste države, katere obramba je po predsednikovem mnenju pomembna.

Leta 1942 so ustanovili Dolenjski bataljon.

Leta 1955 je umrl škotski biolog in farmakolog sir Alexander Fleming, Nobelov nagrajenec za medicino leta 1945.

Leta 1966 je v dveh smučarskih središčih v japonskem Numatu zagorelo. V požarih je umrlo 31 ljudi.

Leta 1977 so muslimanski skrajneži v Washingtonu zadrževali več kot 130 talcev. Talce so izpustili šele, ko so se pregovorov z njimi udeležili tudi trije muslimanski ambasadorji.

Leta 1977 je umrl ameriški geolog in paleontolog Ulysses S. Grant IV.

Leta 1978 je devet gverilcev palestinskega Al Fataha napadlo avtobus v Izraelu. Ubili so 34 civilistov in jih ranili 70.

Leta 1985 so v Moskvi dan po smrti Konstantina Černenka za novega generalnega sekretarja KP SZ imenovali 54-letnega Mihaila Gorbačova.

Leta 1988 sta obe strani v iransko-iraški vojni razglasili premirje.

Leta 1990 je Litva kot prva od nekdanjih republik Sovjetske zveze razglasila svojo neodvisnost.

Leta 1990 je Patricio Aylwin prisegel kot prvi demokratično izvoljeni predsednik Čila po letu 1970, saj je Augusto Pinochet odstopil s tega položaja.

Leta 1991 so po soseskah, kjer je živelo temnopolto prebivalstvo, v Južnoafriški republiki uvedli policijsko uro, ker se je več skupin spopadlo med seboj. V spopadih je umrlo 49 ljudi.

Leta 1993 je ameriški senat potrdil Janet Reno kot prvo generalno državno tožilko ZDA.

Leta 1997 so v elektrarni na Japonskem eksplodirali radioaktivni odpadki. V nesreči je bilo 35 delavcev izpostavljeno radioaktivni kontaminaciji. To je tudi najhujša jedrska nesreča v zgodovini Japonske.