Novoizvoljeni predsednik Nikaragve. Foto: EPA
Novoizvoljeni predsednik Nikaragve. Foto: EPA
Daniel Ortega
Prvič je kot predsednik prisegel leta 1985. Foto: EPA
St. Martin Tourski
Sveti Martin je bil zelo priljubljen.
Octavio Piccolomini
Piccolomini se je kot 26-letnik udeležil tudi 30-letne vojne v Bohemiji.
Sören Kierkegaard
Kierkegaard je bil nasprotnik idealizma in intelektualizma.
Lucky Luciano
Kofi Anan in Maumoon Abdul Gayoom
Maumoon Abdul Gayoom je bil že šestkrat zapovrstjo izvoljen za predsednika Maldivov. Foto: EPA
Mary McAleese
Leta 1997 in 2004 je bila izvoljena za irsko predsednico. Foto: EPA
Jaser Arafat
11. novembra 2004 je umrl palestinski voditelj Arafat. Foto: EPA

Ortega se je rodil v družini srednjega sloja, njegova starša pa sta nasprotovala režimu Anastasia Somoze Debayla. Tudi sam je bil zaradi svojih političnih akcij pri 15 letih aretiran.

Leta 1963 se je vpisal na univerzo centralne Amerike v Managui in se kmalu pridružil, takrat še podtalni organizaciji, sandinistični narodni osvobodilni fronti (Frente Sandinista de Liberación Nacional), ki jo je od leta 1967 tudi vodil. Kmalu po imenovanju za vodjo FSLN-ja so ga aretirali. V zaporu je ostal do leta 1974, ko so ga zamenjali za nekaj talcev, ki jih je imel FSLN zajete. Ko je julija 1979 Somozo FSLN odstavil z oblasti, je Ortega postal eden od petih članov hunte za nacionalno rekonstrukcijo. Ostali štirje so bili sandinist Moisés Hassan, pisatelj Sergio Ramírez Mercado, poslovnež Alfonso Robelo Callejas in novinar Violeta Barrios de Chamorro. Ker je FSLN vladal hunti, sta Robelo in Chamorro odstopila, Ortega pa je postal de facto vodja države.

Novembra 1984 je razpisal predsedniške volitve, na katerih je dobil 63 odstotkov glasov in 10. januarja 1985 prisegel kot predsednik. Pet let kasneje je na predsedniških volitvah izgubil proti Violeti Barrios de Chamorro. Tudi leta 1996 in 2000 se je znova potegoval za predsedniški položaj, a je bil na obeh volitvah poražen. Ortega še vedno vodi FSLN, ki ima 43 sedežev v narodni skupščini in je druga največja stranka v državi. Novembra 2006 je Ortega vnovič zmagal na predsedniških volitvah.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 316 se je v današnjem Szombathelyju rodil sveti Martin Tourski. Kot škof je v Toulousu ustanovil prvi francoski samostan. Po smrti so ga razglasili za svetnika. Njegova priljubljenost je vplivala na številne legende, po eni od njih naj bi celo iz vode naredil vino.

Leta 537 je umrl papež in svetnik Silverij.

Leta 1028 je umrl bizantinski vladar Konstantin VIII.

Leta 1050 se je rodil svetorimski cesar Henrik IV.

Leta 1154 se je rodil portugalski kralj Sancho I.

Leta 1155 se je rodil kastiljski kralj Alfonso VIII.

Leta 1215 so na četrtem lateranskem koncilu sprejeli doktrino snovne spremenitve, kar pomeni, da so sprejeli, da se kruh in vino, ki ga darujejo pri maši, spremeni v Jezusovo telo in kri.

Leta 1220 se je rodil Alphonse Toulouški, sin francoskega kralja Ludvika VIII.

Leta 1285 je umrl aragonski kralj Peter III.

Leta 1599 se je rodil avstrijski vojskovodja princ Octavio Piccolomini, vojvoda Amalfški.

Leta 1634 je zaradi zahteve anglikanskega škofa Johna Athertona je spodnji dom irskega parlamenta sprejel zakon o kaznovanju pregrehe in sodomije..

Leta 1675 je Gottfried Leibniz prvič predstavil integralni račun.

Leta 1675 je Gobind Singh postal deseti guru Sikhov.

Leta 1744 se je rodila prva dama ZDA Abigail Adams.

Leta 1748 se je rodil španski kralj Karl IV.

Leta 1828 se je rodil hindujski svetnik Sri Deep Narayan Mahaprabhuji.

Leta 1855 je umrl danski filozof Sören Kierkegaard. Bil je nasprotnik nemškega filozofskega idealizma in intelektualizma. Povzdignil je pojem eksistence nad racionalno teorijo o življenju.

Leta 1864 se je rodil avstrijski mirovnik in prejemnik Nobelove nagrade za mir Alfred Hermann Fried.

Leta 1869 se je rodil italijanski kralj Victor Emmanuel III.

Leta 1882 se je rodil švedski kralj Gustav VI.

Leta 1885 se je rodil ameriški general George Patton.

Leta 1889 je bil Washington sprejet v ZDA in tako postal 42. zvezna država.

Leta 1897 se je rodil ameriški gangster Lucky Luciano.

Leta 1917 je umrla zadnja havajska kraljica Liliuokalani.

Leta 1918 so takoj po končani prvi svetovni vojni v Latviji in na Poljskem razglasili republiko.

Leta 1918 se je končala prva svetovna vojna. Na ta dan je bilo ob 11. uri podpisano premirje med Nemčijo in zavezniki.

Leta 1918 se je avstrijski cesar Karel I. odpovedal prestolu. Avstrija je tako postala demokratična republika.

Leta 1930 sta Albert Einstein in Leo Szilard prejela patent s številko US1781541 za izum einsteinovega hladilnika.

Leta 1940 je v nepričakovanem snežnem metežu v osrednjih ZDA umrlo 144 ljudi.

Leta 1962 je kuvajtska narodna skupščina ratificirala ustavo.

Leta 1965 je rodezijski ministrski predsednik Ian Smith razglasil neodvisnost Rodezije od Velike Britanije. Pozneje se je država preimenovala v Zimbabve.

Leta 1966 je Nasa izstrelila raketo Gemini 12.

Leta 1968 je bila na Maldivih razglašena druga republika.

Leta 1973 je umrl finski kemik in Nobelov nagrajenec Artturi Ilmari Virtanen.

Leta 1973 sta predstavnika Egipta in Izraela na 101. kilometru ceste Kairo-Suez podpisala sporazum o premirju. S tem so se končale vojaške operacije v oktobrski vojni na Bližnjem vzhodu.

Leta 1975 je Angola postala od Portugalske samostojna država.

Leta 1978 je Maumoon Abdul Gayoom nasledil Ibrahima Nasirja na predsedniškem položaju Maldivov. Od takrat je bil šestkrat zaporedoma izvoljen za predsednika te države, čigar mandat traja pet let.

Leta 1981 se je rodila mis universe 2005 Natalie Glebova.

Leta 1992 je slovenski parlament po dolgotrajnih razpravah sprejel zakon o lastninjenju podjetij.

Leta 1992 je angleška cerkev dovolila ženskam, da postanejo duhovnice.

Leta 1997 in nato še leta 2004 je bila Mary McAleese izvoljena za osmo predsednico Irske.

Leta 2000 je v avstrijskem Kaprunu v požaru, ki je zajel gondolo, ko se je ta vzpenjala po tunelu na vrh smučišča, umrlo 155 smučarjev in deskarjev na snegu.

Leta 2004 je umrl palestinski predsednik in vodja PLO-ja Jaser Arafat.

Leta 2004 je bil Mahmoud Abas izvoljen za predsednika PLO-ja le nekaj minut po smrti Jaserja Arafata.