Rojena je bila v Barceloni. Po študiju glasbe na Liceu Conservatoryandu, kjer je študirala tudi pevsko tehniko pod vodstvom Eugenie Kemmeny, se je leta 1956 pridružila baselski operni hiši. Tam je leto kasneje debitirala v vlogi Mimi v operi La Boheme.

V sezoni 1960/61 jo je najela bremenska operna hiša, tam je tudi začela razvijati svoj obsežen repertoar. Leta 1962 se je vrnila v Barcelono, kjer je debitirala na Liceuju. Zapela je glavno vlogo v Straussovi Arabelli. Svetovno znana je postala leta 1965, ko je nastopila namesto Marilyn Horne na glavnem odru newyorškega Carnegie Halla v Donizettijevi Lucrezia Borgii. Za učenje zahtevne vloge je imela manj kot mesec dni časa, dan potem pa je časopis New York Times zapisal "Callas + Tebaldi = Caballé".

Istega leta je debitirala tudi v Glyndebournu, kjer je prvič pela v Rosenkavalierju in operi Metropolitan, kjer je nastopila kot Marguerite v Gounodovem Faustu. Decembra se je vrnila v Carnegie Hall. Sledili so Neapelj, Verona, festival v Trovatoreju in Pirati. Leta 1970 je skupaj z Donizettijevo Lucrezio Borigio prvič nastopila v milanski La Scali, dve leti kasneje pa z Verdijevo La Traviato v Covent Gardnu.

Eno najbolj plodnih let v njeni karieri je bilo zagotovo leto 1974, ko je večkrat presenetila občinstvo. To leto pa je morala tudi na operacijo, da so ji odstranili benigni tumor, ki ga je imela na želodcu. V karieri je zapela več kot 80 različnih opernih vlog, med njimi Verdijeve, Wagnerjeve, Puccinijeve in Straussove. Znan je tudi njen duet iz leta 1987, ki ga je zapela skupaj z rockpevcem Freddiejem Mercuryjem - Barcelona. Pesem je bila uradna himna poletnih olimpijskih iger leta 1992.

Po upokojitvi z odrov se je Montserrat posvetila delu v različnih dobrodelnih organizacijah. Je tudi ambasadorka dobre volje za Unicef, ustanovila pa je tudi fundacijo za otroke, potrebne pomoči, ki ima sedež v Barceloni. Leta 1964 se je poročila s tenoristom Bernabéjem Martíjem, s katerim ima hčerko Montserrat Martí. Tudi hči je sledila njenim stopinjam, včasih obe veliki dami opere nastopata skupaj.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 238 je rimski cesar Gordijan I. naredil samomor.

Leta 238 je bil dedič rimskega cesarstva Gordijan II. ubit v bitki.

Leta 352 je umrl 35. papež Rimskokatoliške cerkve, sveti Julij I.

Leta 1204 so bojevniki, ki so bili na četrtem križarskem pohodu, opustošili Konstantinopel.

Leta 1577 se je rodil danski kralj Christian IV.

Leta 1606 je bila angleška zastava, kot jo poznamo danes, sprejeta kot nacionalni simbol. Poimenovali so jo Union Jack.

Leta 1633 je inkvizicija začela uradno zaslišanje Galilea Galileja.

Leta 1860 se je rodil tajski knez Vadžirananavarorasa.

Leta 1861 so konfederativne čete začele obstreljevati trdnjavo Fort Sumter v Južni Karolini, s čimer se je začela državljanska vojna v ZDA.

Leta 1877 je Velika Britanija anektirala Transvaal.

Leta 1884 se je rodil nemški biokemik, ki je bil za svoje delo nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo, Otto Meyerhof.

Leta 1902 se je rodil nizozemski premier Louis Beel.

Leta 1903 se je rodil nizozemski ekonomist in Nobelov nagrajenec Jan Tinbergen.

Leta 1932 se je rodil šrilanški politik, ki so ga leta 2005 ubili, Lakšmanadirgamar.

Leta 1937 je sir Frank Whittle v tovarni British Thomson-Houston v Rugbyju izvedel večje število testov na reaktivnem motorju, ki so ga kasneje vstavili v letalo.

Leta 1941 je nemška nacistična vojska prodrla v Beograd in ga naslednji dan zavzela.

Leta 1945 je v svoji podeželski hiši v Warm Springsu v Georgii umrl 32. ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt. Zgrudil se je, ko ga je slikarka portretirala, dve uri pozneje je umrl. Za predsednika ZDA je bil prvič izvoljen leta 1932, v letu smrti pa je vstopil v četrti predsedniški mandat. Na notranjepolitičnem prizorišču je z New Dealom in povečano dejavnostjo zvezne vlade omogočil gospodarsko rast in zajezitev brezposelnosti.

Leta 1946 se je Sirija osamosvojila izpod francoske nadoblasti.

Leta 1955 so cepivo proti otroški paralizi, ki ga je razvil zdravnik Jonas Salk, razglasili za varno in učinkovito.

Leta 1961 je Jurij Aleksejevič Gagarin kot prvi vesoljec obkrožil Zemljo. Na kozmodromu Bajkonur sta se vesoljca Gagarin in German Titov, njegova rezerva, oblekla v oranžna vesoljska skafandra. Za izstrelitev je bila pripravljena nosilna raketa Vostok z vesoljsko ladjo Vostok. Ob 9.07 po moskovskem času so vključili raketne motorje. Polet je potekal popolnoma samodejno. Vostok 1 je Zemljo obkrožil enkrat, in sicer v orbiti na višini med 169 in 315 kilometri. Približno sedem kilometrov nad površjem se je na Vostoku odprla loputa in Gagarin se je katapultiral z ladje. 108 minut po izstrelitvi je pristal v bližini Engla v Sovjetski zvezi.

Leta 1971 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Igor Tamm.

Leta 1975 so brigade Rdečih Kmerov zavzele kamboški Phnom Penh.

Leta 1980 je Terry Fox začel svoj maratonom čez Kanado, da bi zbral denar za raziskave o raku. Svoj tek je poimenoval Maraton upanja (Marathon of Hope). Tek je začel tako, da je svojo umetno nogo pomočil v Atlantski ocean pri mestu St. John's. Njegov cilj je bil, da bo to isto nogo pomočil tudi v Tihi ocean pri Vancouvru.

Leta 1980 je umrl liberijski predsednik William R. Tolbert mlajši.

Leta 1992 so v francoskem mestu Marne-la-Vallee odprli Euro Disneyland.

Leta 1994 je Canter & Siegel kot prvi prek interneta poslal reklamna sporočila, ki so jih označili kot e-slamo.

Leta 1996 so delnice podjetja Yahoo! prvič kotirale na borzi. Že prvi dan so prodali 2,6 milijona delnic, cena ene pa je bila 13 dolarjev.

Leta 1997 je umrl ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec za medicino George Wald.

Leta 1998 je Posočje prizadel eden najhujših potresov v novejši zgodovini. Poškodovanih je bilo več kot 1.700 objektov. Žarišče je bilo v dolini Lepene, njegova moč pa je bila med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici.