so atenski Grki porazili Perzijce v bitki na Maratonskem polju. Perzijci v bitki niso vzdržali, umaknili so se na svoje ladje in zapustili Grčijo.

Leta 30 pr. n. š.
je umrla egipčanska vladarica Kleopatra. Izvirala je iz stare dinastije Ptolomejev. Po očetovi smrti, stara je bila 17 let, je zavladala skupaj z bratom Ptolmejem XIII., ki pa jo je s prestola izrinil. Na pomoč je poklicala Cezarja. Leta 48 pr. n. š. je Cezar premagal Ptolomeja XIII. in Kleopatro znova postavil na prestol. Med njima se je spletla romanca, rodil se jima je sin, po njegovi smrti pa je postal Kleopatrin zaščitnik Mark Antonij. Rodili so se jima trije otroci. Kleopatra je pomagala Antoniju v boju proti Oktavijanu in skupaj sta bila poražena. Da bi se izognila suženjstvu in zasmehovanju, je zaužila smrtno količino strupa.

Leta 1503
se je rodil Christian III., danski in norveški kralj od leta 1534. Na Danskem je vpeljal reformacijo in vzpostavil protestantsko državno cerkev.

Leta 1827
je umrl angleški pesnik, slikar in grafik William Blake, predhodnik romantike.

Leta 1844
je umrl angleški izumitelj in inženir George Stephenson. Izdelal je prvo uporabno lokomotivo in zgradil prvo železniško progo v Angliji. Do svojega tridesetega leta se je naučil izdelovati stroje, z rudarsko varnostno svetilko je zaslužil tisoč funtov. Želel je izdelati parni stroj, ki bi lahko poganjal kolesa, nosil sam sebe in še tovor. Njegov izum se je obnesel in postal je donosen. Leta 1821 je začel graditi železnico od Stocktona do Darlingtona, po njej pa je vozil njegov parni stroj Aktiv. Leta 1823 je zasnoval lastno tovarno lokomotiv.

Leta 1883
je v amsterdamskem živalskem vrtu poginila zadnja južnoafriška kvaga, rumeno-rjava zebra, ki je imela črte le na sprednejm delu telesa.

Leta 1896
so v pritoku reke Klondike na severu Kanade odkrili zlato, kar je sprožilo zlato mrzlico.

Leta 1908
je s tekočega traku Fordove tovarne v Detroitu prišel prvi avtomobil modela T. To je bil prvi avtomobil dostopen širokim množicam in je v prevozu pomenil pravo revolucijo. Ameriški industrialec Ford je začel množično proizvodnjo, zato so tudi avtomobili postali cenejši. Sestavljali so jih na tekočem traku, tako da je vsak zaposleni opravljal le eno delo, kar je močno skrajšalo čas izdelave.

Leta 1914
so se s cersko bitko začeli pravi spopadi med avstro-ogrsko vojsko in Srbijo.

Leta 1914
so zaradi ovadbe, da je v gostilni na Vrhniki izrekel Srbom prijazne besede, avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja in ga pozneje izpustili.

Leta 1919
je vojska Kraljevine SHS zasedla Prekmurje.

Leta 1938
se je Hitler v temeljitih pripravah na vojno odločil in objavil splošno mobilizacijo.

Leta 1944
sta se v Neaplju sestala jugoslovanski maršal Josip Broz Tito in britanski ministrski predsednik Winston Churchill. To je bilo njuno prvo srečanje, na katerem sta se dogovorila o Istri, ki naj bi bila zagotovljena Jugoslaviji, Trst sta iz dogovora izključila.

Leta 1949
so države članice Organizacije združenih narodov izdale nove mednarodne sporazume, tako imenovano Ženevsko konvencijo, ki je med drugim priznavala enak pravni položaj partizanom in pripadnikom rednih vojsk.

Leta 1955
je umrl nemški pisatelj, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1929, Thomas Mann. Znan je po delih Smrt v Benetkah, Čarobna gora in družinski sagi Budenbrukovi. Je eden najpomembnejših nemških pripovednikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval racionalizem s senzibilnostjo.

Leta 1961
so v noči z 12. na 13. avgust začeli graditi berlinski zid, ki je bil dolg 165,7 kilometra. Potekal je vzdolž meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom ter Zahodnim Berlinom in Nemško demokratično republiko. 9. novembra 1989 so ga po političnih spremembah v Nemški demokratični republiki “odprli”, kasneje pa skoraj v celoti podrli.

Leta 1962
je v starosti 92 let umrl slovenski arhitekt Maks Fabiani. Njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani je nekdanji Slovenski trg pred sodno palačo, ki je s stavbami v sosednjih ulicah edinstven secesijski urbanistični spomenik v Evropi.

Leta 1964
je umrl Ian Fleming, angleški pisatelj, ki je ustvaril svetovno znani lik vohuna Jamesa Bonda.

Leta 1973
je umrl švicarski fiziolog Walter Rudolf Hess. Leta 1949 je skupaj z Antoniem Egasom Monizem prejel Nobelovo nagrado za medicino in sicer za raziskave srednjih možganov in njihove vloge pri usklajevanju delovanja notranjih organov.

Leta 1979
je umrl rusko-britanski kemik Ernst Boris Chain. Za svoje delo je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za medicino za kemični del iznajdbe pri pridobivanju penicilina.

Leta 1982
je umrl igralec Henry Fonda. Rodil se je leta 1905 v Nebraski. Igral je v skoraj sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah. Študiral je novinarstvo, delal pa je najrazličnejša opravila od pomivalca oken do kurirja. Prvi film, Kmet se ženi, je posnel leta 1935. Proslavil pa se je v filmih Sadovi jeze, Vojna in mir in Moja draga Klementina. Čeprav je bil večkrat nominiran za oskarja, ga je prejel šele leta 1981, in sicer za življenjsko delo.

Leta 1992
so Kanada, ZDA in Mehika končale pogajanja o severnoameriški gospodarski zvezi Nafta.

Leta 1992
je umrl slovenski pisatelj Pavle Zidar. Izdal je 60 knjig, med katerimi prevladujejo novele in krajši romani, večkrat z biografsko tematiko.

Leta 1993
je v starosti 91 let umrl slovenski skladatelj in zborovodja Maks Pirnik.

Leta 2000
je v Barentsovem morju potonila ruska podmornica Kursk.