Njegov oče je bil vladar Haile Melekot iz dinastije Salomonov, katere prednika sta bila kralj Salomon in kraljica iz Sabe. Ko je Menelikov oče umrl, ga je vladar Tewodros II. zajel in dal zapreti v trdnjavo Magdala. Vladar je kljub temu zanj lepo skrbel in lahko se je celo poročil z njegovo hčerko Alitash. Uspelo mu je pobegniti iz Magdale in zapustiti Alitash. Vrnil se je v Shoo in zahteval svoje pravice kot legitimen naslednik na prestolu. Z Tewodrosom sta se spopadla, a se je moral Menelik umakniti, nato pa je s svojo vojsko zasedel skoraj celotno ozemlje države in se razglasil za etiopskega vladarja.

Leta 1883 se je poročil s plemkinjo Taytu Betul, ki je bila pred tem že štirikrat poročena in je imela velik vpliv v državi. Menelik in Taytu nista imela skupnih otrok, Menelik pa jih je imel nekaj iz prvega zakona. Med njimi je bila tudi poznejša vladarica Zauditu. Poleg nje je imel še eno hčer Shoaregga in sina Wossna Segeda, ki je umrl v otroštvu.

Potem ko je leta 1868 Tewodros II. napravil samomor, se je Menelik boril za to, da bi se obdržal na čelu države, a ga je vladar Yohannes IV. premagal. Menelik se je odločil, da bo počakal na pravi čas, ko bo lahko uresničil svoje zahteve in zasedel celotno Etiopijo. Leta 1886 je poročil svojo hčer Zauditu s Yohannesovim sinom Rasom Arayo Selassieem, ki je umrl dve leti kasneje. Yohannes IV. pa je padel v boju z derviši 10. maja 1889.

Za nasledstvo sta se takrat spopadla Menelik in Ras Mangasha, sin pokojnega vladarja. Zmagal je Menelik, ki je pridobil zaupanje plemstva in 4. novembra istega leta so ga okronali za etiopskega cesarja. Potem se je za svoje ozemlje moral spopasti z Italijani, ki jih je 1. marca 1896 prisilil v kapitulacijo.

Maja 1909 se je 13-letni Menelikov vnuk Lij Iyasu poročil s sedemletno Romanework Mangasha, pravnukinjo nekdanjega vladarja Johannesa IV. Dva dni kasneje so Lija razglasili za naslednika etiopskega prestola. Menelik, ki je bil že resno bolan, je umrl tri leta kasneje. Pokopali so ga v Adis Abebi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1298 se je rodil avstrijski nadvojvoda Albert II.

Leta 1418 se je rodil avstrijski nadvojvoda Albert VI.

Leta 1452 je bila razglašena ponovna zveza med vzhodno in zahodno krščansko cerkvijo.

Leta 1574 se je rodila Anne Danska, žena angleškega kralja Jamesa I.

Leta 1574 je umrl turški sultan Selim II.

Leta 1612 se je rodil lorrainski vojvoda Nicholas II.

Leta 1712 se je rodil avstrijski vojskovodja, lorrainski princ Karl.

Leta 1719 je v ZDA izšel prvi časopis Boston Gazette.

Leta 1781 je v bitki pri Ushantu angleško ladjevje porazilo francosko.

Leta 1787 je Pensilvanija kot druga zvezna ameriška država ratificirala ustavo.

Leta 1811 je bil podpisan odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva.

Leta 1843 je umrl nizozemski kralj William I.

Leta 1866 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Alfred Werner.

Leta 1870 je Joseph H. Rainey iz Južne Karoline postal prvi temnopolti kongresnik.

Leta 1872 je v bližino angleškega mesta Banbury padel meteorit.

Leta 1884 se je v Celovcu končal t. i. krvavški proces proti voditeljem ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva. Franceta Železnika so najprej obsodili na 8, po pritožbi pa na 10 let hude ječe.

Leta 1897 je bilo ustanovljeno mesto Belo Horizonte.

Leta 1901 je Guglielmo Marconi prvič vzpostavil radijsko zvezo čez Atlantski ocean.

Leta 1911 je indijska prestolnica postalo mesto New Delhi. Pred tem je bila to Kalkuta.

Leta 1913 je umrl etiopski neguš negasti Menelik II.

Leta 1915 se je kitajski predsednik Juan Šikaj razglasil za vladarja kitajskega imperija. Tako je država znova postala monarhija.

Leta 1921 so fašisti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali slovenski Narodni dom, žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev.

Leta 1925 je v Iranu Reza Pahlavi postal šah in prevzel oblast v državi.

Leta 1925 je bil v kalifornijskem kraju San Luis Obispo odprt prvi motel na svetu.

Leta 1931 je Španija postala republika.

Leta 1934 se je rodil mehiški predsednik Miguel de la Madrid.

Leta 1939 je v bitki pri Tolvajärviju Finska premagala Sovjetsko zvezo. To je bila tudi prva zmaga za Fince v t. i. zimski vojni.

Leta 1941 so ZDA zajele francosko ladjo Normandie.

Leta 1942 je v hotelu St. John’s v Novi Fundlandiji izbruhnil požar, v katerem je umrlo sto ljudi.

Leta 1943 sta ZSSR in češka vlada v izgnanstvu sklenila pogodbo o prijateljstvu.

Leta 1963 je Kenija postala neodvisna država.

Leta 1963 je umrl nemški predsednik Theodor Heuss.

Leta 1969 je Grčija izstopila iz Sveta Evrope malo pred tem, ko naj bi jo izključili zaradi njenega vojaškega režima.

Leta 1979 se je Rodezija preimenovala v Zimbabve.

Leta 1981 so v Berlinu ustanovili računalniški klub Chaos.

Leta 1985 je letalo, ki je vzletelo iz Ganderja v Novi Fundlandiji, strmoglavilo. Pri tem je umrlo 256 ljudi, med njimi 248 članov 101. ameriške letalske divizije.

Leta 1986 je rusko potniško letalo tupoljev 134 strmoglavilo v Vzhodnem Berlinu, pri čemer je umrlo 70 potnikov in članov posadke.

Leta 1993 je madžarski predsednik vlade Jozsef Antall umrl v starosti 61 let.

Leta 1996 je bil Udaj Husein hudo ranjen v poskusu atentata nanj.

Leta 2000 je ameriško vrhovno sodišče odločilo o zmagovalcu predsedniških volitev, ki jih je dobil Bush, Gore pa je bil poražen.

Leta 2003 je umrl azerbajdžanski predsednik Geidar Aliev.