Schwinger je življenje posvetil fiziki. Foto:
Schwinger je življenje posvetil fiziki. Foto:
Julian Seymour Schwinger
Schwinger je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.
Usmrtivev lady Jane Grey
Lady Jane Grey so obsodili na smrt z obglavljenjem.
Immanuel Kant
Kant je utemeljil nemško klasično filozofijo. Foto: EPA
Abrahama Lincolna
Lincolnu v čast so Američani razglasili državni praznik.
Ehud Barak in Jaser Arafat
Barak se je večkrat pogajal z nekdanjim palestinskim voditeljem Arafatom. Foto: EPA
Barbie je med najbolj znanimi igračami. Foto: EPA

Že zelo zgodaj je pokazal zanimanje za fiziko, svoj prvi fizikalni članek je objavil pri šestnajstih letih. Študiral je na kolidžu v New Yorku, kjer je lahko razvil svoje sposobnosti.

Leta 1939 je doktoriral na univerzi Columbia z disertacijo O magnetnem sipanju nevtronov, ki jo je napisal leta 1937. Po doktoratu je do leta 1941 delal na kalifornijski univerzi Berkeley, kjer je bil Oppenheimerjev asistent.

Med 2. svetovno vojno je od leta 1943 delal v sevalnem laboratoriju Tehnološkega inštituta Massachusettsa, kjer je pomagal pri razvoju radarja. Takrat je začel uporabljati svoje znanje o sevanju v kvantni fiziki. Med drugo svetovno vojno je delal tudi na univerzi v Chicagu, kjer je pomagal vojski.

Po vojni se je zaposlil na Harvardu, kjer je poučeval vse do leta 1974. Dve leti po vojni se je poročil. Leta 1974 je odšel na losangeleško univerzo, kjer je ustanovil svojo šolo, na kateri je sedemdeset študentov doktoriralo, trije njegovi študenti pa so za svoje dosežke prejeli celo Nobelovo nagrado.

Skupaj z drugimi fiziki je Schwinger oblikoval teorijo renormalizacije in napovedal pojav elektronsko-pozitronskih parov, poznan kot Schwingerjev pojav.

Leta 1965 je prejel Nobelovo nagrado za svoje delo v kvantni elektrodinamiki.

Umrl je 16. julija 1994 v Los Angelesu.


Ostali dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1074 se je rodil nemško-italijanski kralj Conrad.

Leta 1354 so s sporazumom, ki so ga podpisali v Stralsundu, določili mejo med vojvodinama Mecklenburg in Pomeranijo.

Leta 1541 je Pedro de Valdivia ustanovil čilsko mesto Santiago.

Leta 1554 so leto dni kasneje od takrat, ko si je lady Jane Grey devet dni lastila angleško krono, njo in njenega moža lorda Guilforda Dudleyja obsodili na smrt z obglavljenjem, ki so ga izvedli na ta dan.

Leta 1595 je umrl avstrijski nadvojvoda in guverner španske Nizozemske Ernest.

Leta 1719 je bila ustanovljena najstarejša zavarovalnica na Nizozemskem, Onderlinge van 1719 u. a.

Leta 1733 je Anglež James Oglethorpe ustanovil 13. in hkrati zadnjo angleško kolonijo v ZDA, Georgio, in mesto Savannah.

Leta 1768 se je rodil svetorimski cesar Francis II.

Leta 1771 je po smrti svojega očeta Adolfa Fredericka Gustav III. postal švedski kralj.

Leta 1775 se je rodila prva dama ZDA Louisa Adams, žena predsednika Johna Quincyja Adamsa.

Leta 1804 je umrl nemški filozof Immanuel Kant, utemeljitelj nemške klasične filozofije.

Leta 1809 se je rodil angleški naravoslovec in biolog Charles Darwin. Njegovi najpomembnejši deli sta Izvor človeka in Izvor vrst, s katerima je postavil temelje za nastanek in razvoj moderne genetike. Darwin je prve ideje o zgodovinskem razvoju živih bitij dobil na znanstvenem potovanju okrog sveta med letoma 1831 do 1836, ki se ga je udeležil kot naravoslovec na kraljevi ladji Beagle. Svojo teorijo je izoblikoval šele leta 1858, kmalu zatem pa je objavil znanstveni članek Nastanek vrst in naravni izbor. Njegova teorija je doživela veliko napadov, zlasti cerkvenih.

Leta 1809 se je rodil politik in 16. predsednik ZDA Abraham Lincoln (ubit v atentatu leta 1865).

Leta 1817 je čilska domoljubna vojska prečkala Ande in premagala španske čete v bitki pri Chacabucu.

Leta 1818 je Bernardo O'Higgins v bližini mesta Concepcion podpisal neodvisnost Čila.

Leta 1832 si je Ekvador priključil Galapaško otočje.

Leta 1870 so ženske dobile volilno pravico v Utahu.

Leta 1879 so v newyorškem Madison Square Gardnu odprli prvo umetno drsališče v Severni Ameriki.

Leta 1892 so v ZDA rojstni dan nekdanjega predsednika Abrahama Lincolna razglasili za državni praznik.

Leta 1894 je anarhist Emile Henry vrgel bombo v pariško kavarno Cafe Terminus. En človek je v napadu umrl, 20 ljudi je bilo ranjenih.

Leta 1912 je odstopil zadnji kitajski cesar Pu Ji. S tem se je končalo več stoletij trajajoče kitajsko cesarstvo, Kitajska pa je razglasila republiko.

Leta 1912 je Kitajska začela uporabljati gregorijanski koledar.

Leta 1915 so v Washingtonu postavili temeljni kamen za Lincoln Memorial.

Leta 1918 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Julian Schwinger.

Leta 1924 je Calvin Coolidge postal prvi ameriški predsednik, ki je spregovoril po radiu.

Leta 1934 se je v Avstriji začela državljanska vojna.

Leta 1934 je bil v Španiji ustanovljen narodni svet Juntas de Ofensiva Nacional-Sindicalista, ki se je kasneje združil s Falange Española.

Leta 1938 so nemške čete vstopile v Avstrijo.

Leta 1942 se je rodil nekdanji izraelski premier Ehud Barak.

Leta 1945 je v Stranicah pri Frankolovem nemška policija na jablane obesila 100 talcev. To je bilo maščevanje za ubitega okrožnega vodjo Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki je padel v zasedo 2. bataljona Bračičeve brigade.

Leta 1951 se je Soraja Esfandiari Baktiari poročila z iranskim šahom Rezo Pahlevijem v palači Golestan.

Leta 1951 je umrl ustanovitelj Pakistana Čoudari Rahmat Ali.

Leta 1974 je Sovjetska zveza razglasila pisatelja Aleksandra Solženicina za nezaželenega, mu odvzela državljanstvo in mu dovolila zapustiti domovino.

Leta 1999 je ameriški senat oprostil predsednika Billa Clintona v zvezi z afero Lewinsky.

Leta 2001 je vesoljsko plovilo NEAR Shoemaker postalo prvo plovilo, ki je pristalo na asteroidu.

Leta 2002 se je v Haagu začelo sojenje nekdanjemu predsedniku Jugoslavije Slobodanu Miloševiću.

Leta 2002 je iransko letalo tupolev Tu-154 tik pred pristankom v Koramabadu strmoglavilo. V nesreči je umrlo 119 ljudi.

Leta 2004 je sanfranciški župan Gavin Newsom določil okrožnemu sodniku, da ponovno preuči poročna dovoljenja in dovoli poroke istospolnim partnerjem.

Leta 2004 je podjetje Mattel Inc. objavilo, da se bo slavni par v svetu igrač - Barbara Millicent Roberts (Barbie) in Ken Carson (Ken) - po 43 letih nehal sestajati.