Darwin je prve ideje o zgodovinskem razvoju živih bitij dobil na znanstvenem potovanju okrog sveta med letoma 1831 do 1836, ki se ga je udeležil kot naravoslovec na kraljevi ladji Beagle. Svojo teorijo je izoblikoval šele leta 1858, kmalu zatem pa je objavil znanstveni članek Nastanek vrst in naravni izbor. Njegova teorija je doživela veliko napadov, zlasti cerkvenih.

Svoj nauk o evoluciji je razvil po lastnih raziskavah in pod vplivom Malthusovega nauka in se po njem imenuje darvinizem. Z njim je ovrgel Cuvierovo mnenje o nespremenljivosti vrst in Lamarckov razvojni nauk.

Leta 1859 je izdal svojo najbolj odmevno knjigo O izvoru vrst, ki je bila prava senzacija v 19. stoletju. Verni katoličani oziroma protestantje, takrat in še zdaj največja religija v Veliki Britaniji, so začeli izobčati Darwina. V istem času so zasule Veliko Britanijo karikature, ki so prikazovale Darwina kot človeka – opico. Ob izdaji je bil preveč bolehen da bi svoje delo branil pred kritiki, zato je javno nastopanje prepustil somišljenikom, med katerimi je izstopal biolog Thomas Henry Huxley, ki se ga je zaradi srditega javnega zagovarjanja teorije evolucije prijel vzdevek "Darwinov buldog". Do svoje smrti je izdal še več drugih strokovnih del. Vsa dela so počasi sprejeli in začeli kupovati ter brati, saj so bila podkrepljena z mnogimi dokazi in napisana razumljivo tudi laičnemu bralcu.

Charles Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Za svoje znanstvene dosežke je leta 1864 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Po njem se poleg filozofske smeri imenuje več živalskih vrst, gora v Andih, naselje na Falklandih in druge stvari. Umrl je 19. aprila 1882.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1074 se je rodil nemško-italijanski kralj Conrad.

Leta 1354 so s sporazumom, ki so ga podpisali v Stralsundu, določili mejo med vojvodinama Mecklenburg in Pomeranijo.

Leta 1541 je Pedro de Valdivia ustanovil čilsko mesto Santiago.

Leta 1554 so leto dni kasneje od takrat, ko si je lady Jane Grey devet dni lastila angleško krono, njo in njenega moža lorda Guilforda Dudleyja obsodili na smrt z obglavljenjem, ki so ga izvedli na ta dan.

Leta 1595 je umrl avstrijski nadvojvoda in guverner španske Nizozemske Ernest.

Leta 1719 je bila ustanovljena najstarejša zavarovalnica na Nizozemskem, Onderlinge van 1719 u. a.

Leta 1733 je Anglež James Oglethorpe ustanovil 13. in hkrati zadnjo angleško kolonijo v ZDA, Georgio, in mesto Savannah.

Leta 1768 se je rodil svetorimski cesar Francis II.

Leta 1771 je po smrti svojega očeta Adolfa Fredericka Gustav III. postal švedski kralj.

Leta 1775 se je rodila prva dama ZDA Louisa Adams, žena predsednika Johna Quincyja Adamsa.

Leta 1804 je umrl nemški filozof Immanuel Kant, utemeljitelj nemške klasične filozofije.

Leta 1809 se je rodil politik in 16. predsednik ZDA Abraham Lincoln (ubit v atentatu leta 1865).

Leta 1817 je čilska domoljubna vojska prečkala Ande in premagala španske čete v bitki pri Chacabucu.

Leta 1818 je Bernardo O'Higgins v bližini mesta Concepcion podpisal neodvisnost Čila.

Leta 1832 si je Ekvador priključil Galapaško otočje.

Leta 1870 so ženske dobile volilno pravico v Utahu.

Leta 1879 so v newyorškem Madison Square Gardnu odprli prvo umetno drsališče v Severni Ameriki.

Leta 1892 so v ZDA rojstni dan nekdanjega predsednika Abrahama Lincolna razglasili za državni praznik.

Leta 1894 je anarhist Emile Henry vrgel bombo v pariško kavarno Cafe Terminus. En človek je v napadu umrl, 20 ljudi je bilo ranjenih.

Leta 1912 je odstopil zadnji kitajski cesar Pu Ji. S tem se je končalo več stoletij trajajoče kitajsko cesarstvo, Kitajska pa je razglasila republiko.

Leta 1912 je Kitajska začela uporabljati gregorijanski koledar.

Leta 1915 so v Washingtonu postavili temeljni kamen za Lincoln Memorial.

Leta 1918 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Julian Schwinger.

Leta 1924 je Calvin Coolidge postal prvi ameriški predsednik, ki je spregovoril po radiu.

Leta 1934 se je v Avstriji začela državljanska vojna.

Leta 1934 je bil v Španiji ustanovljen narodni svet Juntas de Ofensiva Nacional-Sindicalista, ki se je kasneje združil s Falange Española.

Leta 1938 so nemške čete vstopile v Avstrijo.

Leta 1942 se je rodil nekdanji izraelski premier Ehud Barak.

Leta 1945 je v Stranicah pri Frankolovem nemška policija na jablane obesila 100 talcev. To je bilo maščevanje za ubitega okrožnega vodjo Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki je padel v zasedo 2. bataljona Bračičeve brigade.

Leta 1951 se je Soraja Esfandiari Baktiari poročila z iranskim šahom Rezo Pahlevijem v palači Golestan.

Leta 1951 je umrl ustanovitelj Pakistana Čoudari Rahmat Ali.

Leta 1974 je Sovjetska zveza razglasila pisatelja Aleksandra Solženicina za nezaželenega, mu odvzela državljanstvo in mu dovolila zapustiti domovino.

Leta 1999 je ameriški senat oprostil predsednika Billa Clintona v zvezi z afero Lewinsky.

Leta 2001 je vesoljsko plovilo NEAR Shoemaker postalo prvo plovilo, ki je pristalo na asteroidu.

Leta 2002 se je v Haagu začelo sojenje nekdanjemu predsedniku Jugoslavije Slobodanu Miloševiću.

Leta 2002 je iransko letalo tupolev Tu-154 tik pred pristankom v Koramabadu strmoglavilo. V nesreči je umrlo 119 ljudi.

Leta 2004 je sanfranciški župan Gavin Newsom določil okrožnemu sodniku, da ponovno preuči poročna dovoljenja in dovoli poroke istospolnim partnerjem.

Leta 2004 je podjetje Mattel Inc. objavilo, da se bo slavni plastični par Barbara Millicent Roberts (Barbie) in Ken Carson (Ken) nehal sestajati.

Barbie je najbolje prodajana plastična punčka v zgodovini. Prvič so jo predstavili na ameriškem sejmu igrač 9. marca leta 1959.