Omenjeni raketoplan je bil prvi Nasin raketoplan, z uradno oznako OV-102.

Columbia je prvič v vesolje poletela aprila 1981, na današnji dan pa se je v vesolje odpravila tretjič. Njen zadnji, 28. polet v vesolje se je tragično končal 1. februarja leta 2003, ko se je zgodila nesreča - raketoplan je pri vračanju v ozračje dobesedno razpadel in vseh sedem članov posadke je umrlo.

Sicer pa je Columbia dobila ime po istoimenski ladji, ki je pod poveljstvom Roberta Graya raziskovala Tihi ocean in kot prva ameriška ladja obplula svet. Columbia se je imenoval tudi komandni modul odprave Apollo 11. V spomin na Columbio so po njej poimenovali vesoljsko ladjo NX-02 Columbia v nanizanki Zvezdne steze: Enterprise.

Drugi dogodki na današnji dan

Leta 812 sta v Atenah premirje sklenila frankovski cesar Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael Rangaba. To je bil prvi trajnejši mir med Bizancem in Franki po spopadih, ki so trajali več kot desetletje.

Leta 1321 je umrla žena francoskega kralja Filipa III. Maria Brabantška.

Leta 1519 je umrl svetorimski cesar Maksimilijan I.

Leta 1528 so Gustava I. okronali za švedskega kralja.

Leta 1562 se je rodil savojski vojvoda Charles Emmanuel I.

Leta 1583 je umrl guverner Španske Nizozemske Fernando Álvarez de Toledo, vojvoda Alvaški.

Leta 1665 je umrl francoski pravnik, matematik in fizik Pierre de Fermat.

Leta 1719 je umrl angleški astronom John Flamsteed.

Leta 1729 se je rodil irski filozof in državnik Edmund Burke.

Leta 1746 se je rodil švicarski pedagog Johann Heinrich Pestalozzi.

Leta 1777 je bil v Kaliforniji ustanovljen misijon Santa Clara de Asís, ki se je preimenoval v mesto Santa Clara.

Leta 1780 se je rodil nemški teolog Wilhelm Martin Leberecht de Wette.

Leta 1821 so se na kongresu Svete alianse v Ljubljani odločili, da bo Avstrija posredovala proti revolucionarnemu gibanju v Neaplju, Piemontu in na Siciliji.

Leta 1838 se je, da bi se izognil obsodbi mormonstva, Joseph Smith mlajši skupaj s privrženci odločil, da se preseli iz Ohia v Misuri.

Leta 1839 je francoski raziskovalec Louis Jacques Daguerre v Parizu prikazoval fotografiranje z bakrenimi ploščami, pokritimi z jodidom srebra. To je bil prvi prikaz fotografskega postopka dagerotipije.

Leta 1848 je izbruhnila revolucija v Palermu na Siciliji.

Leta 1852 se je rodil francoski maršal Joseph Jacques Césaire Joffre.

Leta 1866 so v Londonu ustanovili Kraljevo zrakoplovno družbo.

Leta 1893 se je rodil nacistični oficir Hermann Göring.

Leta 1893 se je rodil nemški nacistični uradnik Alfred Rosenberg.

Leta 1898 je Ito Hirobumi začel tretji mandat kot premier japonske vlade.

Leta 1899 se je rodil švicarski kemik in Nobelov nagrajenec Paul Hermann Müller.

Leta 1902 se je rodil savdski kralj Savd.

Leta 1909 je umrl nemški matematik in fizik Hermann Minkowski.

Leta 1915 je spodnji dom ameriškega kongresa zavrnil predloga zakona, ki bi omogočal ženskam, da lahko volijo.

Leta 1916 se je rodil južnoafriški politik in predsednik Pieter Willem Botha.

Leta 1932 je bila Hattie W. Caraway kot prva ženska izvoljena v ameriški senat.

Leta 1936 se je rodil libanonski predsednik Émile Lahoud.

Leta 1943 sta se v Casablanci sešla Franklin Delano Roosevelt in Winston Churchill.

Leta 1944 sta se v Marakešu sešla Charles de Gaulle in Winston Churchill.

Leta 1945 je Rdeča armada začela ofenzivo v Galiciji.

Leta 1949 se je rodil kolumbijski preprodajalec mamil Pablo Emilio Escobar Gaviria.

Leta 1964 se je v Zimbabveju končala vstaja proti sultanu. Razglasili so republiko in predsednika Abeidoma Karumeoma.

Leta 1970 je Biafra kapitulirala, s tem se je končala državljanska vojna v Nigeriji.

Leta 1983 je umrl predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni.

Leta 1984 so v Egiptu začeli obnavljati piramide v Gizi.

Leta 1997 je umrl kanadski raziskovalec in Nobelov nagrajenec Charles B. Huggins, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavo rakavih obolenj.

Leta 1998 se je 19 evropskih držav strinjalo s prepovedjo kloniranja človeka.

Leta 2003 je umrl argentinski diktator Leopoldo Fortunato Galtieri.