Leta 1937 se je v Meudonu rodil francoski politik Lionel Robert Jospin, ki je bil francoski premier od 3. junija 1997 do 6. maja 2002.
Lionel se je rodil v protestantski družini v predmestju Pariza. Študiral je na Institut d'études politiques de Paris in na École nationale d'administration.

Leta 1971 se je pridružil socialistični stranki in postal vodja te stranke, ko je bil Franšois Mitterrand leta 1981 izvoljen za predsednika. Med letoma 1988 in 1992 je bil minister za izobraževanje. Kot član narodne skupščine je bil med letoma 1978 in 1986 predstavnik mesta Pariza, od leta 1986 do 1988 pa predstavnik Haute-Garonna. Ko so leta 1993 socialisti izgubili na volitvah, je Jospin izgubil sedež v skupščini.

Leta 1995 je prvič kandidiral na predsedniških volitvah, a ga je Jacques Chirac premagal. Nato je znova kandidiral na volitvah 2002, a tudi tokrat je bil Chirac nepremagljiv, Jospin je izpadel v prvem krogu volitev, v drugega pa sta se uvrstila kasnejši zmagovalec Chirac in Jean-Marie Le Pen. Takrat je napovedal umik iz politike in odstopil z mesta premierja, na katerem ga je nadomestil Jean-Pierre Raffarin. Leta 2005 se je vrnil v politiko in vodil kampanjo za sprejem evropske ustave na referendumu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 480 pr. n. št. sta se pri Termopilah spopadli grška vojska pod vodstvom špartanskega kralja Leonida in perzijska vojska, ki jo je vodil Kserks. Grki so bili poraženi, toda že čez dva meseca so Perzijce premagali pri Salamini in ohranili svojo neodvisnost.

Leta 1536 je v Baslu umrl nizozemski humanist Erazem Rotterdamski, s pravim imenom Geert Geerts, ki je bil zaradi velikega vpliva na sodobnike imenovan tudi kralj humanistov. Izredno izobražen avguštinski menih, ki je bil leta 1506 odvezan zaobljube, je od leta 1521 večinoma živel v Baslu. Bil je kritik nezdravih cerkvenih razmer in zagovornik reform znotraj Cerkve v delu Hvalnica norosti, odklanjal pa je tudi Lutrovo reformacijo. Erazem Rotterdamski je avtor dela Priročnik Kristusovega vojščaka in dialogov Družinski pogovori.

Leta 1682 je umrl francoski astronom in duhovnik Jean-Felix Picard.

Leta 1690 je vojska Viljema Oranskega zmagala v bitki pri Boynu.

Leta 1759 so začeli Britanci iz Lévisa obstreljevati francoski Quebec.

Leta 1804 je umrl ameriški državnik Alexander Hamilton.

Leta 1812 so Združene države Amerike pri Windsorju (Ontario) napadle Kanado.

Leta 1862 je ameriški Kongres odobril uvedbo medalje časti.

Leta 1863 se je v Nici rodil francoski bakteriolog Albert Calmette, ki je iznašel serum proti kačjemu piku in kugi. V sodelovanju s Camillom Guerinom sta leta 1901 pridobila cepivo proti tuberkolozi. Albert Calmette je umrl 29. oktobra leta 1933 v Parizu.

Leta 1870 se je rodil monaški knez Louis II.

Leta 1918 je umrl hrvaški raziskovalec Dragutin Lerman.

Leta 1921 so v skladu z določili centralistične jugoslovanske vidovdanske ustave odpravili deželno vlado za Slovenijo.

Leta 1924 je jugoslovanska vlada izdala malo obznano, s katero je razpustila vse delavske organizacije.

Leta 1926 je umrla angleška arheologinja, pisateljica in vohunka Gertrude Margaret Lowthian Bell.

Leta 1929 je Hermann Knaus objavil metodo, s katero ženske lahko izračunajo, kdaj so plodne in kdaj ne.

Leta 1941 sta ZSSR in Združeno kraljestvo v Moskvi podpisala sporazum o vzajemni pomoči.

Leta 1943 je bil ustanovljen Nacionalni komite svobodne Nemčije.

Leta 1945 je v Los Alamosu eksplodira prva, poskusna atomska bomba.

Leta 1947 so se v Parizu sešli predstavniki 16 zahodnoevropskih držav, da bi preučili t. i. Marshallov načrt, načrt o gospodarski obnovi Evrope po vojni.

Leta 1967 je v štiridnevnih rasnih nemirih v Newarku (New Jersey) umrlo 27 ljudi.

Leta 1979 je otočje Kiribati postalo neodvisna država.

Leta 1993 je cunami na japonskem otočku Okuširi zahteval 202 smrtni žrtvi.

Leta 2002 je vrhovno sodišče v Ontariu (Kanada) razsodilo, da mora provinca priznati istospolne poroke.

Leta 2004 je Kobarid in okolico prizadel potres z močjo 4,5 stopnje.

Leta 2004 je bil Pedro Santana Lopes izvoljen kot premier Portugalske.

Leta 2005 so v Monaku za novega kneza ustoličili monaškega princa Alberta II., ki je tako nasledil aprila umrlega očeta, kneza Rainierja III.