Rodil se je 1. avgusta 1952 v Bosanskem Šamcu na severu Bosne. Osnovno šolo je končal v rodnem mestu, srednjo šolo pa je obiskoval v Beogradu, kamor so premestili njegovega očeta Dragomirja, ki je bil častnik jugoslovanske vojske.

Njegova mati Mila je bila hostesa, Zoran pa je imel še starejšo sestro Gordano. Kot študent filozofije se je na beograjski univerzi začel zanimati za politiko. Po koncu študija je tega nadaljeval v Frankfurtu, kjer je bil njegov mentor znani Jürgen Habermas. Djindjić je na šolanje v Nemčijo odšel potem, ko so ga začeli napadati pristaši komunističnega režima in tiska, saj je želel ustanoviti neodvisno politično gibanje za jugoslovanske študente. Med študijem v Nemčiji je velikokrat hodil v knjigarno, kjer je takrat delal bodoči politik Joschka Fischer. Leta 1979 je Djindjić doktoriral iz filozofije na univerzi Konstanz. Nemški jezik je takrat govoril tekoče, angleškega pa pasivno.

Leta 1989 se je vrnil v Jugoslavijo in začel poučevati na novosadski univerzi. Skupaj z drugimi srbskimi disidenti je ustanovil Demokratsko stranko, leto kasneje pa je postal predsednik izvršnega odbora stranke. Tega leta je bil izvoljen tudi v srbski parlament. Leta 1993 je postal predsednik Demokratske stranke. Po vrsti protestov v letih 1996 in 1997 je postal župan Beograda. Bil je prvi nekomunistični župan tega mesta po drugi svetovni vojni. Ko je Nato bombardiral srbska mesta, se je zatekel v Črno goro, saj je bil na seznamu za odstrel. Nato se je v tujini sešel z Gerhardom Schröderjem in Billom Clintonom. Ko se je v medijih pojavila fotografija, na kateri se rokuje s Clintonom, ga je Milošević označil za izdajalca. Julija 1999 se je vrnil v domovino in bil obtožen ogrožanja nacionalne varnosti.

25. januarja 2001 je bil izvoljen za premierja. Igral je glavno vlogo v procesu, s katerim je Milošević prišel pred sodišče v Haag. Kot premier se je sešel z več vplivnimi politiki zahodnega sveta, med njimi Georgeem Bushem, Tonyjem Blairom in Jacquesom Chiracom. Ob 12.23 12. marca 2003 so na Djindjića streljali, ko je stopal po glavnem stopnišču v srbsko vladno palačo. En naboj ga je zadel v prsi in mu prebil srce, tako da je bil na mestu mrtev. Tudi njegov varnostnik Milan Veruović je bil v atentatu hudo ranjen, naboj ga je zadel v trebuh.

Na Djindjića je streljal policijski specialec Zvezdan “Zveki” Jovanović. Pred atentatom so premierja večkrat poskušali umoriti, nazadnje le nekaj dni pred njegovo smrtjo. Atentat nanj pa naj bi organiziral Milorad Ulemek, znan tudi kot Legija. Djindjić je bil poročen - z Ružico sta imela dva otroka, hčerko Jovano (rojeno 1990) in sina Luko (rojenega 1993). Pokopali so ga 15. marca, pogreba pa se je udeležilo več tisoč Srbov in tujih delegacij.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 515 pr. n. št. je bila končana gradnja jeruzalemskega templja.

Leta 604 je umrl eden najmočnejših papežev v prvem tisočletju krščanstva Gregor I. Veliki. Bil je iz bogate rimske plemiške družine in si je pridobil odlično izobrazbo. Svoj dvorec je preuredil v benediktinski samostan, prodal je velika posestva na Siciliji in zgradil še šest samostanov. Papež Pelagij II. ga je zaposlil kot osebnega svetovalca, po njegovi smrti pa je bil z veliko večino izvoljen za papeža. Bil je zelo odločen. Z njegovo smrtjo se je končalo obdobje cerkvene zgodovine, ko se je krščanstvo širilo na območje antičnega sveta.

Leta 1270 se je rodil sin francoskega kralja Filipa III., Karl Valoiški.

Leta 1289 je umrl gruzijski kralj Demetre II.

Leta 1365 je vojvoda Rudolf IV. podpisal ustanovno listino dunajske univerze, ki je tako postala prva univerza nemškega govornega območja.

Leta 1374 je umrl japonski vladar Go Kogon.

Leta 1447 je umrl perzijski vladar Šah Ruk.

Leta 1478 se je rodil firenški vladar Giuliano di Lorenzo Medičejski.

Leta 1637 se je rodila žena angleškega kralja Jamesa II. Anne Hyde.

Leta 1685 se je rodil predstavnik subjektivnega idealizma, irski filozof in teolog George Berkeley.

Leta 1699 je umrl danski državnik Peder Griffenfeld.

Leta 1806 se je rodila prva dama ZDA Jane Pierce.

Leta 1868 je Henry James O'Farrell poskušal umoriti princa Alfreda, vojvodo Edinburškega.

Leta 1881 se je rodil turški politik, general in državnik Mustafa Kemal paša, imenovan Atatürk - oče Turčije. V Turčiji je uvedel številne politične, gospodarske in socialne reforme, s čimer je Turčijo želel približati zahodni Evropi.

Leta 1889 je umrl etiopski cesar Johanes IV.

Leta 1894 so v stekleničkah začeli prodajati pijačo kokakolo (Coca-Cola).

Leta 1912 so v ZDA ustanovili dekliško organizacijo – skavtinje.

Leta 1913 je Canberra postala prestolnica Avstralije.

Leta 1925 je umrl kitajski državnik Sun Jatsen. Leta 1905 je ustanovil kitajsko revolucionarno ligo od leta 1912, imenovano Komintang.

Leta 1925 se je rodil japonski fizik in Nobelov nagrajenec Leo Esaki.

Leta 1928 je v Kaliforniji počil jez svetega Francisa. V nesreči je umrlo 400 ljudi.

Leta 1930 se je Mahatma Gandi odpravil na t. i. Dandi March, ki je bil dolg 200 milj. S pohodom je nasprotoval angleški nadvladi in monopolu nad soljo.

Leta 1933 se je Franklin Delano Roosevelt prvič obrnil k ameriškemu narodu kot predsednik ZDA.

Leta 1942 se je rodil voditelj Republike srbske Ratko Mladić.

Leta 1945 se je rodil ameriški gangster Sammy "The Bull" Gravano.

Leta 1945 je v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen skupaj z več tisoč judi umrla Ana Frank. Po koncu vojne je njen oče našel in objavil dnevnik, v katerem je Ana opisovala življenje med vojno. Dnevnik so objavili v številnih jezikih, postal pa je ena najbolj branih knjig na svetu.

Leta 1947 je bila razglašena Trumanova doktrina, s katero so Američani hoteli zaustaviti širjenje komunizma.

Leta 1960 je v kemični tovarni v korejskem Busanu zagorelo. V požaru je umrlo 68 ljudi.

Leta 1967 je Suharto nasledil Sukarna na mestu predsednika Indonezije.

Leta 1968 je postal majhen otok v Indijskem oceanu Mavricius samostojen. Britanska kolonialna oblast je bila na otoku celih 158 let.

Leta 1991 je umrl finski nevrolog in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Ragnar Granit.

Leta 1992 se je v Vasaplatsenu na Švedskem zgodila huda nesreča, ko je tramvaj trčil v množico ljudi, ki so čakali na postaji. Umrlo je 13 ljudi, več pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1993 je v Bombaju eksplodiralo več bomb. V napadih je umrlo okoli 300 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih.

Leta 1994 so fotografijo Marmaduka Wetherella, za katero so menili, da je dokaz za obstoj pošasti Ness v škotskem jezeru Loch, razglasili za potegavščino.

Leta 1994 je bila v Angliji prva ženska posvečena v duhovnico.

Leta 1997 so v Los Angelesu aretirali Mikaila Markhaseva, ki so ga obtožili, da je streljal na 27-letnega sina igralca Billa Cosbyja, Ennisa, in ga ubil.

Leta 1999 so se nekdanje članice Varšavskega pakta Češka republika, Madžarska in Poljska pridružile paktu Nato.

Leta 2002 so v Teksasu obsodili Andreo Yates, da je 20. junija 2001 utopila pet svojih otrok. Sodnik ji je dosodil dosmrtno zaporno kazen.

Leta 2004 je narodna skupščina Južne Koreje obtožila predsednika Ro Mo Hjuna. To se je zgodilo prvič v zgodovini naroda.