Leta 2000 je v Petah Tikvi umrla Leah Schlossberg, poročena Rabin. Rodila se je 8. aprila 1928 v vzhodnonemškem mestu Königsbergu.
Leta 1933 se je družina Schlossberg preselila v Palestino, kjer je Lea v šoli spoznala svojega moža Jicaka Rabina, s katerim se je leta 1948, leto dni po neodvisnosti Izraela, poročila.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 607 je umrl papež Bonifacij III.

Leta 764 je tibetanska vojska zavzela Čangan - kitajsko prestolnico dinastije Tang. Tibetanci so v Čanganu preživeli petnajst dni, nato so bili premagani.

Leta 1028 se je prihodnja bizantinska vladarka Zoja, upoštevajoč željo umirajočega očeta in vladarja Konstantina VIII., poročila z Romanusom Argyrusom.

Leta 1094 je umrl škotski kralj Duncan II.

Leta 1434 je umrl neapeljski kralj Ludvik III.

Leta 1459 je bila ustanovljena baselska univerza.

Leta 1694 se je v Parizu rodil francoski pisatelj in filozof, predstavnik razsvetljenstva Voltaire.

Leta 1815 se je rodila ameriška borka za pravice Elizabeth Cady Stanton.

Leta 1842 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec John Strutt, rayleightski tretji baron.

Leta 1866 se je rodil kitajski državnik in revolucionar Sun Jatsen, ustanovitelj moderne kitajske države. Leta 1913 je ustanovil stranko Kuomintang. Umrl je leta 1925.

Leta 1880 je umrl ameriški izdelovalec orožja Oliver Fisher Winchester. Po njem nosi ime puška vinčesterka.

Leta 1905 je na Norveškem potekal referendum, na katerem so odločali o ureditvi države.

Leta 1912 so na ledeni polici Ross na Antarktiki našli zmrznjeno truplo Roberta Scotta in njegovih mož.

Leta 1918 je Avstrija postala republika.

Leta 1920 so v Rapallu v Italiji predstavniki italijanske vlade in vlade Kraljevine SHS sklenili pogodbo o razmejitvi. Po tej pogodbi so Goriška, del Notranjske, Trst in Istra pripadli Italiji.

Leta 1929 se je v Philadelphii rodila igralka Grace Kelly, s pravim imenom Gracia Patricia. Poročila se je z monaškim knezom Reinerjem. Igrala je v filmih Točno opoldne, Dvoriščno okno in Kliči M za umor. Umrla je 14. 9. 1982 v prometni nesreči.

Leta 1938 je nacistični voditelj Hermann Göring oznanil svoj načrt, da bo vse Žide preselil na Madagaskar, ki bo tako postal domovina Židov. Sicer pa ni prišel na to idejo, prvi jo je predstavil novinar Theodor Herzl.

Leta 1941 je temperatura v Moskvi padla na -12 stopinj Celzija, kar je omogočilo Rusom, da na bojišče pošljejo svojo enoto na smučeh, ki se je spopadla z Nemci, ki so zmrzovali v okolici mesta.

Leta 1941 je bila med bitko v Sevastopolu ruska križarka Chervona Ukraina uničena.

Leta 1942 se je med Japonci in Američani začela bitka pri Guadalcanalu, ki je trajala tri dni.

Leta 1944 je britansko letalstvo pri norveški obali zbombardiralo in potopilo nemško vojno ladjo Tirpitz.

Leta 1948 je mednarodno vojno sodišče obsodilo sedem japonskih vojnih in vladnih uradnikov na smrt.

Leta 1979 je ameriški predsednik Jimmy Carter zaradi krize na teheranskem veleposlništvu odločil, da ZDA ne bodo uvažale nafte iz Irana.

Leta 1980 se je Nasino vesoljsko plovilo Voyager I. najbolj približalo Saturnu.

Leta 1982 je po smrti Leonida Brežnjeva predsednik Sovjetske zveze postal Jurij Andropov.

Leta 1990 je bil prestolonaslednik Akihito tudi uradno imenovan za japonskega vladarja. Tako je postal 125. japonski cesar.

Leta 1990 je Tim Berners - Lee objavil uradno ponudbo za svetovni splet.

Leta 1991 so indonezijske vojaške enote v vzhodnotimorskem Diliju streljale na študente, ki so protestirali.

Leta 1996 sta boeing 747 in kazahstansko tovorno letalo iljušin I1-76 trčila v zraku v bližini New Delhija. V nesreči je umrlo 349 ljudi.

Leta 1997 je bil Ramzi Jusef obsojen za bombni napad na Svetovni trgovinski center.

Leta 1998 se je Daimler-Benz dokončno združil s Chryslerjem, ustanovljena je bila družba Daimler-Chrysler.

Leta 2001 je v New Yorku Airbus A300 American Airlinesa, potem ko je vzletel z mednarodnega letališča John F. Kennedy, že po nekaj minutah strmoglavil. Umrlo je vseh 260 potnikov in članov posadke.

Leta 2003 je bilo v iraški Nasiriji v samomorilskem napadu na italijansko policijsko oporišče ubitih najmanj 23 ljudi. Med umrlimi so bile tudi prve italijanske žrtve.