Na opernih odrih je debitiral 29. aprila 1961 v Reggii Emilii v vlogi Rodolfa iz opere La Boheme. Februarja 1965 je skupaj z Greater Miami Opera in poleg Joan Sutherland prvič nastopil na ameriških tleh, in sicer v Miami-Dade County Auditoriumu.

Tenorist, ki bi moral nastopiti, je zbolel, Sutherlandova pa je predlagala mlademu Pavarottiju, ki je skupaj z njo potoval na turneji, da bi nastopil namesto zvezdnika. Kmalu zatem, 28. aprila, je mladi tenorist debitiral v La Scali z opero La Bohčme. Po dolgi turneji v Avstraliji, se je vrnil v La Scalo, kjer je svojemu repertoarju dodal še Tebalda iz Romea in Julije. 2. junija 1966 je repertoar povečal še Tonio, v vlogi katerega je nastopil v Covent Gardnu. Velik uspeh je prišel znova 20. novembra 1969, ko je v Rimu zapel I Lombardi. V ZDA pa je zares uspel 17. februarja 1972, ko je v newyorškem Metu nastopil v operi La Fille Du Régiment. Takrat ga je občinstvo kar 17-krat poklicalo na oder, kar je svojevrsten rekord v Metu. Potem so sledili televizijski nastopi, Pavarotti pa je v prvem tv-nastopu v živo iz Meta pred tv-ekrane privabil ogromno število gledalcev.

V svoji karieri je osvojil več grammyjev in platinastih ter zlatih plošč. Na začetku 80. let prejšnjega stoletja je ustanovil Pavarottijevo mednarodno pevsko tekmovanje za mlade pevce, z zmagovalci pa je večkrat nastopil. V 90. letih je začel nastopati skupaj s Plácidom Domingom in Joséjem Carrerasom (trio je znan kot Trije tenorji). Vsako leto v Modeni tudi priredi dobrodelni koncert Pavarotti in prijatelji, na koncertu pa nastopijo glasbeniki različnih zvrsti glasbe. Denar, ki ga zbere, je med drugim namenil za Kosovo, otroke, prizadete v vojni, za Irak, Bosno in Gvatemalo.

Pavarotti ima iz prvega zakona z Aduo tri otroke, z nekdanjo asistentko Nicoletto Mantovani pa hčerko Alice. Sicer pa ima tudi že vnukinjo. Svojo poslovilno turnejo je pevec začel leta 2004, ki pa jo je trenutno prekinil zaradi bolezni, saj so mu zdravniki julija 2006 odkrili raka na trebušni slinavki, zaradi česar je bil tudi operiran. Njegova poslovilna turneja naj bi se nadaljevala julija leta 2007.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 638 je umrl papež Honorij I.

Leta 642 je umrl papež Janez IV.

Leta 847 je knez Pribina od kralja Ludvika prejel ozemlje, kjer je nastala Velikomoravska država.

Leta 1008 se je rodil japonski vladar Go-Ičijo.

Leta 1095 je umrl avstrijski vladar Leopold II.

Leta 1350 se je rodil ruski veliki knez Dimitrij Ivanovič Donski.

Leta 1492 je Krištof Kolumb prvič pristal na obali Novega sveta, na otoku Guanahani (Bahamsko otočje). Sprva so pomorščaki menili, da so pristali v Aziji, kamor so se tudi namenili.

Leta 1537 se je rodil angleški kralj Edvard VI.

Leta 1558 se je rodil avstrijski nadvojvoda Maximilian III.

Leta 1576 je umrl svetorimski vladar Maximilian II.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1600 je umrl španski jezuit Luis Molina.

Leta 1617 je umrl italijanski matematik Bernardino Baldi.

Leta 1632 je umrl poveljnik samurajev Kucuki Motocuna.

Leta 1654 je v nizozemskem mestu Delft odjeknila eksplozija, ki je uničila mesto in ubila več kot sto ljudi.

Leta 1681 so v Londonu javno prebičali neko žensko, ker se je vpletala v politiko.

Leta 1730 je umrl danski kralj Frederick IV.

Leta 1792 je bila v New Yorku prvič proslava v čast Kolumbovega dneva.

Leta 1793 so začeli graditi najstarejšo državno univerzo v ZDA Old East v Severni Karolini.

Leta 1822 je portugalska kolonija Brazilija postala neodvisna država. Portugalski prestolonaslednik je postal cesar kot Pedro I., leto pozneje pa je bil strmoglavljen in Brazilija je postala republika. V kasnejšem obdobju, zlasti v začetku 20. stoletja, so jo pretresala številne državljanske vojne.

Leta 1851 se je rodil zgodovinar in zemljepisec Simon Rutar, avtor pomembnih obširnih pokrajinskih in zgodovinskih monografij Slovenskega primorja. Poleg tega se je Rutar ukvarjal tudi z arheološkimi raziskovanji.

Leta 1859 je samooklicani vladar ZDA Joshua A. Norton ukazal, da se mora kongres razpustiti.

Leta 1860 se je rodil ameriški izumitelj Elmer Ambrose Sperry. Med njegovimi štiristotimi patenti je najzanimivejši žiroskopski kompas, ki ima sistem vrtavk in se brez magnetnih vplivov postavi v smer sever - jug.

Leta 1865 se je rodil angleški kemik Arthur Harden, ki je za svoje delo dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1866 se je rodil premier Velike Britanije Ramsay MacDonald.

Leta 1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch, ustanovitelj tovarne Audi. Umrl je leta 1915.

Leta 1870 je umrl ameriški konfederacijski general Robert Edward Lee.

Leta 1916 je bilo konec osme soške fronte, ki se je začela 9. oktobra istega leta.

Leta 1918 je bila ustanovljena 2. ameriška armada.

Leta 1923 se je rodil Jean Nidetch, ustanovitelj organizacije Weight Watchers.

Leta 1928 je bil prvič uporabljen respirator “železna pljuča” v bostonski otroški bolnišnici.

Leta 1931 se je rodil norveški računalničar Ole-Johan Dahl.

Leta 1939 so bile izvedene prve deportacije Judov iz Tretjega rajha na Poljsko.

Leta 1940 je Japonska uvedla enostrankarski režim.

Leta 1955 se je rodil hrvaški general Ante Gotovina.

Leta 1960 je Nikita Hruščev s svojim čevljem tolkel po mizi med zasedanjem generalne skupščine OZN in tako protestiral razpravi o odnosu Sovjetske zveze do držav Vzhodne Evrope.

Leta 1962 je v t. i. nevihti Kolumbovega dne, ki je prizadela ameriški severozahod. Izmerili so največjo hitrost vetra, v nevihti pa je umrlo 46 ljudi, škode pa je bilo za več kot 230 milijonov dolarjev.

Leta 1964 je bilo izstreljeno sovjetsko vesoljsko plovilo Voshod 1.

Leta 1965 je umrl švicarski kemik in Nobelov nagrajenec Paul Hermann Müller.

Leta 1968 je špansko ozemlje Ekvatorialna Gvineja postala neodvisna država.

Leta 1969 so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz 7 s tremi člani posadke. V vesolju se je združila z dan prej izstreljenim Sojuzom 6.

Leta 1973 so za predsednika Kolumbije imenovali Juana Perona, njegovo ženo pa za podpredsednico.

Leta 1983 je bil nekdanji japonski premier Tanaka Kakuei obsojen na štiriletno zaporno kazen, ker je od ameriškega letalskega podjetja Lockheed prejel dva milijona dolarjev podkupnine.

Leta 1984 je angleška premierka Margaret Thatcher preživela bombni napad, ki ga je izvedla Ira. Ta je v hotelu v Brightonu podtaknila bombo v njeno kopalnico, ki jo je razneslo le dve minuti zatem, ko jo je Thatcherjeva zapustila.

Leta 1991 je bil Askar Akajev, ki ga je pred tem republiški vrhovni sovjet izbral za predsednika Kirgizije, potrjen za predsednika.

Leta 1992 je potres v egiptovskem mestu Dašur zahteval 500 smrtnih žrtev.

Leta 1994 je Nasa izgubila radijsko zvezo z vesoljskim plovilom Magellan. To se je zgodilo potem, ko se je sonda spustila globje v atmosfero Venere. Plovilo je zgorelo v atmosferi 13. ali 14. oktobra.

Leta 1997 je bilo v Alžiriji v cestni zasedi ubitih 43 ljudi.

Leta 2000 je bila v Adnu huje poškodovana ladja USS Cole. Na ladji sta se ubila dva samomorilska napadalca. Poleg njiju je umrlo še 17 članov posadke, najmanj 39 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2001 so na zahtevo ameriškega predsednika Georgea W. Busha na televizijah predvajali epizodo America's Most Wanted, v kateri so predstavili vseh 22 najbolj iskanih teroristov.

Leta 2002 so teroristi na Baliju v dveh nočnih klubih v Kuti sprožili bombe, ki so ubile 202 človeka, ranile pa so jih več kot 300.

Leta 2003 je v beloruski umobolnici izbruhnil požar, v katerem je umrlo 30 pacientov.